Valeanova, Varhelyi in Breton ohranjajo resorje, ki so bili dodeljeni padlim kandidatom teh držav. Romunka naj bi bila torej pristojna za promet, Madžar za soseščino in širitev, Francoz pa za "super" resor za notranji trg.
V minulih tednih je bilo sicer veliko ugibanj o možnosti prerazporejanja resorjev, zlasti med Romunijo in Madžarsko, a na koncu se je novoizvoljena predsednica Ursula von der Leyen odločila, da sprememb za zdaj ne bo.
Da naj bodo ta dodatna zaslišanja prihodnji četrtek, 14. novembra, je predlagal vodja skupine predsednikov parlamentarnih odborov Antonio Tajani v pismu predsedniku parlamenta Davidu Sassoliju. Predlog je že potrjen.
Zaslišanje Varhelyija je predvideno od 8. do 11. ure, zaslišanji Valeanove in Bretona pa od 13. do 16. ure.
V torek se bo sestal parlamentarni odbor za pravne zadeve, ki bo ocenil izjave vseh treh kandidatov o njihovih finančnih interesih. Brez pozitivnega mnenja odbora kandidati ne morejo na zaslišanje. Prva kandidata Romunije in Madžarske, Rovano Plumb in Laszla Trocsanyija, je odbor zavrnil.
Tudi sedaj dviga prah primer Bretona, bivšega izvršnega direktorja tehnološkega podjetja Atos in finančnega ministra, ki se zaradi povezav v zasebnem sektorju ne zdi najbolj varna izbira za francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Breton se je odločil za radikalno držo, ko gre za vprašanje morebitnega navzkrižja interesov, prodal je vse delnice v podjetju Atos ter se odpovedal vsem mandatom v podjetjih in združenjih, zavezal pa se je tudi, da se bo izključil iz vseh finančnih odločitev v okviru dodeljenega resorja, je danes v Bruslju poudaril govorec prehodne ekipe von der Leynove Eric Mamer. Von der Leynova ljudi ne sodi po tem, koliko imajo na bančnem računu, temveč po njihovih sposobnostih, je še dodal.
Skupina predsednikov odborov, ki se v bruseljskem žargonu imenuje konferenca predsednikov odborov, bo zaslišanja vseh treh kandidatov ocenila v četrtek zvečer in svojo oceno posredovala konferenci predsednikov, ki združuje predsednika parlamenta in vodje političnih skupin. Ta bo končno oceno podala 21. novembra.
Pred zaslišanji morajo kandidati odgovoriti na pisna vprašanja pristojnih odborov. Rok za odgovore je torek zvečer.
Če bo šlo vse gladko, je glasovanje o celotni ekipi von der Leynove predvideno na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 27. novembra. Parlament o celotni komisiji odloča z navadno večino oddanih glasov.
Von der Leynova je tudi britanskega premierja Borisa Johnsona pozvala, naj čim prej predlaga kandidatko in kandidata za komisarski položaj, a odgovora za zdaj ni dobila, je danes povedal Mamer.
Na vprašanja, kaj se bo zgodilo, če Združeno kraljestvo kandidatke oziroma kandidata ne predlaga, v Bruslju odgovarjajo, da "bodo ta most prečkali, ko pridejo do njega".
Izpostavljajo tudi, da je Velika Britanija kot članica unije dolžna imenovati komisarskega kandidata in da jo zavezuje tudi dolžnost lojalnega sodelovanja v EU, kar pomeni, da se pričakuje, da ne bo ovirala delovanja unije.
Za zdaj ni javno znano nobeno pravno pojasnilo, ali s pravnega vidika parlament 27. novembra lahko glasuje o ekipi von der Leynove, če v njej ne bo tudi britanskega komisarja. Neuradno pa viri v parlamentu pravijo, da njihova institucija o novi komisiji lahko glasuje tudi v tem primeru.
