c S
Kritike na zeleno luč hrvaškemu članstvu v schengnu 08.11.2019 18:00 Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je danes ocenila, da je Evropska komisija s pozitivnim mnenjem o članstvu Hrvaške v schengenskem območju "namenoma spregledala dokaze" o nasilnem ravnanju hrvaške obmejne policije nad migranti. Svoje trditve je HRW podkrepil z objavo videoposnetka.

Evropska komisija je 22. oktobra sklenila, da je Hrvaška izpolnila vse tehnične pogoje za vstop v območje schengna. Za polnopravno članstvo Hrvaške v schengnu je sicer potrebno soglasje vseh držav članic Evropske unije.

HRW ocenjuje, da je Evropska komisija s svojo potezo poslala sporočilo, da hude kršitve človekovih pravic niso ovira za pristop schengenskemu območju. Evropsko komisijo je zato pozval, naj razišče stanje, namesto da nagrajuje Hrvaško.

"Zaradi nezakonitega in nasilnega zavračanja prosilcev za azil in migrantov se Hrvaška ne bi smela priključiti schengenskemu območju", je v današnjem sporočilu, ki je objavljeno na spletni strani organizacije, poudarila višja raziskovalka za Balkan in Vzhodno Evropo Lydia Gall. "Ignoriranje zlorabe migrantov na hrvaških mejah pomeni, da je pogojevanje članstva v schengenu s spoštovanjem človekovih pravic zgolj prazno govorjenje," je opozorila.

V HRW tudi menijo, da bi morala EU pred polnopravnim članstvom Hrvaške v schengenskem območju znova oceniti skladnost potez Hrvaške s schengenskimi pravili in da bi morala Evropska komisija sprožiti sodne postopke proti Hrvaški zaradi kršitve evropske zakonodaje.

"Spustiti Hrvaško v schengen, medtem ko migrante in prosilce za azil še zmeraj nasilno zavračajo, bi lahko bila zelena luč za zlorabe," je še ocenila Gallova. Menila je tudi, da "Evropska komisija ne bi smela sprejeti samo praznih obljub Hrvaške, temveč zagotoviti, da bodo schengenska merila v celoti izpolnjena".

HRW vse od leta 2016 dokumentira nasilno ravnanje hrvaških policistov.

Danes je na svoji spletni strani tudi objavil videoposnetek s pogovori z migranti in prosilci za azil, ki so jih hrvaški policiji vrnili v Bosno in Hercegovino, ker so nezakonito vstopili na Hrvaško. Migranti in prosilci za azil na posnetku zatrjujejo, da jim niso omogočali vložitev prošenj za azil na Hrvaškem v skladu z mednarodnimi predpisi. Navajajo tudi primere, da so hrvaški policisti migrante pretepli, jim uničili mobilne telefone in prtljago ter odvzeli denar.

Na videoposnetku je tudi župan Bihaća Šuhret Fazlić, ki se je ob meji osebno prepričal, da je hrvaška policija vrnila v BiH skupino 40 migrantov. Ko je zahteval pojasnitev od hrvaških policistov, ki jih tudi osebno pozna, so odgovorili, da zgolj izpolnjujejo ukaze.

HRW ob tem dodaja, da je tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović v izjavi za švicarsko javno televizijo (SRF) julija letos potrdila, da hrvaški policisti nasilno zavračajo migrante. Hrvaške oblasti niso sprejele ustreznih ukrepov, da bi ustavile tovrstno ravnanje in kaznovale odgovorne, opozarja HRW.

Hrvaško notranje ministrstvo je večkrat zavrnilo vse navedbe o domnevnem nasilju nad migranti, o katerih je v zadnjih letih poročalo več mednarodnih in hrvaških humanitarnih organizacij, vključno s HRW. V Zagrebu zatrjujejo, da dosedanji notranji nadzor ni ugotovil nobenih kršitev policijskih pooblastil in da so številni migranti pričali lažno, ker jim niti po večkratnih poskusih ni uspelo, da bi čez Hrvaško prišli v katero od drugih držav EU.

Tudi danes so sporočili, da HRW navaja zelo splošne trditve o domnevno nehumanem ravnanju hrvaške policije in da za svoje navedbe niso predstavili konkretnih dokazov. Ponovili so, da z migranti, ki nezakonito vstopijo na Hrvaško in bi radi zaprosili za azil, ravnajo v skladu s hrvaško in mednarodno zakonodajo.

Znova so poudarili, da na notranjem ministrstvu temeljito preiskujejo vse navedbe o neprofesionalnih postopkih policistov ter da ovadbe pogosto ne vsebujejo zadostnih informacij za kriminalistično preiskavo. Na svoji spletni strani so prav tako zapisali, da imajo ničelno toleranco do policistov, ki do kogarkoli uporabljajo nedovoljeno silo.

Izpostavili so še, da HRW v svojem video posnetku ni objavila nobenih posnetkov o nemotenem in "skoraj nenadziranem" vstopu migrantov v BiH iz Srbije in Črne gore. V Zagrebu menijo, da je to glavni vzrok stanja z migranti v BiH, kot tudi stanja v Bihaću in centru za tujce v Vučjaku. Trdijo, da državne oblasti v BiH usmerjajo migrante na območje unsko-sanskega kantona in da so znova vzpostavile železniško povezavo med Sarajevom in Bihaćem po 27 letih ravno v času, ko usmerjajo migrante proti meji s Hrvaško.

Dodali so, da so že večkrat reševali migrante, tako kot danes, ko so na območju Korenice ob meji z BiH poskrbeli za petčlansko družino, v kateri je bila tudi nosečnica, ki so jo prepeljali v bolnišnico v Gospić.

Evropska komisija je danes v Bruslju v odzivu na poročilo HRW poudarila, da obtožbe o grobem ravnanju z migranti vselej vzame zelo resno. Ko gre za zaščito temeljnih pravic migrantov ter očitke o zavračanju dostopa do azilnih postopkov in nasilju organov pregona na meji, pa to ostaja izziv, je dejala govorka komisije Tove Ernst.

Ob tem je povedala, da so v tesnem stiku s hrvaškimi oblastmi, ki da so se zavezale k preiskavi teh obtožb, in da bodo razmere še naprej pozorno spremljali. Komisija Hrvaško tudi dejavno podpira v prizadevanjih za zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic prebežnikov na meji. Posebej za to so vzpostavili tudi nadzorni mehanizem, ki naj bi zagotovil, da so vse dejavnosti obmejnih organov v skladu z zakonodajo EU. Za okrepitev upravljanja meje je komisija Hrvaški namenila tudi sedem milijonov evrov.

Vprašanje spoštovanja temeljnih pravic je bilo del ocene komisije o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen. Komisija ocenjuje, da Hrvaška izpolnjuje zaveze v povezavi z zaščito človekovih pravic, je poudarila govorka komisije in spomnila, da so sedaj na potezi članice unije.

Zagreb, 08. novembra (STA)
Foto: STA