c S

Do ameriških splošnih volitev je še leto dni

05.11.2019 07:13 3. novembra se je uradno začelo odštevanje do splošnih volitev v ZDA, do katerih je še 365 dni. A zdi se, da odštevanje traja že vse od novembra 2016, ko je bil za predsednika ZDA presenetljivo izvoljen Donald Trump. Ta kampanjo za ponovno izvolitev praktično vodi od izvolitve, demokrati pa vse odtlej iščejo način, da bi ga onemogočili.

Vodja senatne večine, republikanec Mitch McConnell je leta 2008 po zmagi demokrata Baracka Obame svojim senatnim kolegom dejal, da je njihova glavna naloga, da poskrbijo, da Obama ne bo imel več kot enega mandata. Poskušali so na vse načine, najbolj z blokadami vseh predsednikovih pobud, a postopka ustavne obtožbe niso sprožili, saj za to niso imeli utemeljenega razloga.

Obama je osvojil tudi drugi mandat in zdelo se je, da bodo ZDA prenehale z nihanjem v desno in levo ter šle naprej po tako imenovani progresivni poti s prvo predsednico ZDA po prvem temnopoltem predsedniku.

Volivci, čeprav ne večina, so se namesto tega odločili za vrnitev k preizkušenemu modelu zrelega belopoltega moškega, čeprav je Trump vse kaj drugega kot preizkušen model za predsednika najmočnejše države na svetu.

Obama si je prizadeval, da bi zmanjšal delitve v Washingtonu oziroma so bile takšne vsaj njegove javne izjave, Trump pa niti ne skriva, da si bo za ponovno izvolitev prizadeval s še večjimi delitvami, kot so vladale leta 2016.

Republikanci trdijo, da demokrati vodijo strankarski postopek za odstavitev predsednika ZDA, čigar način vladanja jim ni všeč, a so demokrati prepričani, da jim je predsednik s svojimi izjavami in dejanji dal dovolj argumentov za sprožitev postopka ustavne obtožbe, ki je politično tvegan za obe strani.

Edino, kar je presenetljivo, je morda to, da so s postopkom čakali do leta dni pred novimi volitvami. Analitiki so namreč že od začetka napovedovali, da si Trump enostavno ne bo mogel pomagati in si bo nakopal ustavno obtožbo.

Povod zanjo je bil Trumpov pritisk na Ukrajino, naj sproži preiskavo njegovega političnega nasprotnika Josepha Bidna, ki ga od razglasitve kampanje pred enim letom redno prekaša v vseh anketah javnega mnenja.

Američani se po treh letih Trumpovega vladanja ne morajo pritoževati nad ekonomijo. Brezposelnost je nizka, plače rastejo, obresti so nizke, borzni indeksi rastejo, ZDA pa se v Trumpovem času niso zapletle v nobeno večjo vojno.

A Trump je sprožil trgovinske vojne na čelu s Kitajsko, pretresel ustaljena zavezništva in na koncu na cedilu pustil Kurde. ZDA so v zgodovini zaveznike že pustile na cedilu, na primer v Vietnamu, vendar nikoli tako nenadoma, naravnost in brez zadrege, kot je to storil Trump s Kurdi, ki so zase in za Američane ubijali in zapirali pripadnike Islamske države.

Vsaj pri tem je uspel poenotiti demokrate in republikance, saj so umik ameriške vojske iz Sirije, ki je odprl pot za ofenzivo Turčije proti Kurdom, obsodili pripadniki obeh strank. Po strankarski liniji izjemno razdeljen predstavniški dom kongresa je celo izglasoval resolucijo o tem z veliko večino demokratskih in republikanskih glasov.

Prva reakcija Američanov na Trumpov način vladanja - če izvzamemo proteste za Trumpa ali proti njemu - so bile kongresne volitve novembra lani, ko se je zgodil preobrat v predstavniškem domu, kjer so večino prevzeli demokrati. Ti so začeli uveljavljati svoja ustavna pooblastila nadzora zakonodajne nad izvršno oblastjo.

Amerika ostaja razdeljena, tudi zato, ker se predsednik Trump ni niti potrudil, da bi jo poenotil, ampak je šel v nasprotno smer v upanju, da ga bodo zvesti podporniki ponesli do nove zmage.

O tako trdni podpori, kot jo uživa Trump pri svojih volivcih, lahko demokrati le sanjajo, tako kot večina predsednikov ZDA v zgodovini z izjemo redkih, kot sta bila Franklin Delano Roosevelt in Ronald Reagan.

Leto dni pred ameriškimi predsedniškimi volitvami se za to, da bi poskusili spodnesti Trumpa, še vedno poteguje okrog 20 kandidatov, čeprav jih je nekaj že odstopilo od tekme za strankarsko nominacijo.

Čeprav je kandidatov veliko, se demokrati že bojijo, da nobeden od njih ne bo sposoben premagati Trumpa, in pogledujejo naokrog, če je kje še kakšen. Ni jim sicer jasno, kakšne kvalitete bi moral imeti, čeprav to ni pomembno, saj bo Trump v vsakem našel nekaj, kar volivcem ne bo všeč, in bo to poudarjal do onemoglosti.

Demokrati predsedniške volitve leta 2020 vidijo kot prelomnico. Lahko se namreč zgodi, da bo Trumpov slog vladanja bo postal normalen, ZDA pa nikoli več ne bodo to, kar so bile.

Kongresne in druge volitve bodo tako kot leta 2016 povsem v senci predsedniških in trenutno ne za Trumpove podpornike ne nasprotnike ni pomembno, kako se bodo odvile. Ker so demokrati in republikanci trdno na svojih okopih, bodo imeli odločilno vlogo strankarsko neopredeljeni volivci ter volilna udeležba. Trump računa samo na svojo volilno bazo in čez leto dni bo jasno, ali mu bo uspel še en velik met.

New York, 04. novembra (STA)