Mesec je Šarcu očital, da je predlog davčnih sprememb, ki je trenutno v obravnavi v DZ, razvojno škodljiv in asocialen. S spremembami pri lestvici za odmero dohodnine se bodo zvišale plače petim odstotkom najbolje plačanih v državi. "Poslanci bomo dobili eno minimalno plačo na leto več, ministrski zbor bo dobil okrog 800 do 900 evrov na leto več, menedžerji 1000 evrov na leto več," je dejal poslanec.
Šarec je ugotovil, da so davki najbolj pomemben vir, ki polni državno blagajno in omogoča tekoče izplačevanje socialnih transferjev, a so hkrati tudi največji kamen spotike. Predlogi davčnih sprememb so po njegovih besedah odziv na trenutne javnofinančne razmere. "Nič več in nič manj," je dejal in dodal, da je treba vse ukrepe pretehtati tudi na dolgi rok.
"Zato smo od prvotno načrtovanih sprememb nekatere nekoliko omilili, vendar z razlogom. Nismo pa povsem izključili možnosti, da se te ne bi zgodile v prihodnosti, ko bo za to čas," je zagotovil. Pogajanja s socialnimi partnerji se bodo nadaljevala že spomladi, seveda če bo gospodarska rast primerna.
Spremembe pri dohodnini so po njegovih besedah ključen del davčnega paketa, s katerim se razbremenjuje srednji sloj prebivalstva, visoko izobražen razvojni kader. Je pa spomnil, da se zvišuje tudi obdavčitev kapitalskih dobičkov s 25 na 27,5 odstotka. "Razumem, da bi si še bolj želeli obdavčiti 'bogate', vendar je treba ravnati v skladu s finančnim položajem, previdno in postopno," je dejal.
Šarec meni, da bo ponovno treba pretehtati tudi argumente za dvig davka od dohodkov pravnih oseb, kar si želijo tudi v Levici. "Iz tega izvira tudi vaše nestrinjanje s predlagano davčno zakonodajo, ki jo po novem postavljate kot enega izmed pogojev za nadaljnjo sodelovanje s koalicijo," je odvrnil Mescu, a hkrati opozoril, da gospodarstvo potrebuje nekaj časa za prilagoditev spremembam.
