Horvat je v poslanskem vprašanju premierju ob današnjem začetku redne oktobrske seje DZ spomnil na nedavno opozorilo člana Evropskega računskega sodišča Sama Jereba, da je Slovenija do konca leta 2018 porabila 24,2 odstotka sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov iz tekočega sedemletnega programskega obdobja, kar je razmeroma malo. "Smo šesta najslabša članica pri črpanju EU sredstev," je dejal.
Šarec se je strinjal s poslancem, da črpanje ni zadovoljivo, a hkrati dejal, da Slovenija pri izvajanju kohezijske politike ne odstopa bistveno od drugih držav članic. "Zaostanek za povprečjem EU je 3,1-odstoten," je dejal.
Slovenija ima v programskem obdobju 2014-2020 na voljo 3,068 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike. Do konca leta 2018 je počrpala 16 odstotkov, do konca letošnjega septembra pa se je ta številka povečala na 26,4 odstotka. "Do konca leta pričakujemo še nekoliko boljši rezultat, saj se v zadnjih mesecih leta dinamika in vrednost izplačil bistveno povečata," je dejal premier. Ob tem je spomnil, da se je naša država v prvih dveh letih tekočega programskega obdobja ukvarjala še s projekti iz prejšnjega programskega obdobja.
"Izvajanje projektov in programov je v polnem teku," je zagotovil Šarec. Od januarja 2014 do konca avgusta 2019 je bilo izdanih za 2,52 milijarde evrov odločitev o finančni podpori za projekte, programe oziroma javne razpise, kar je 82 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev, je povedal.
Ni pa mogel postreči Horvatu z odgovorom, koliko denarja bo imela Slovenija v novem večletnem okviru 2021-2027. "Pogajanja o tem pomembnem dosjeju prihajajo v sklepno fazo šele to jesen," je dejal in povedal, da se bodo lahko pogajanja začela šele potem, ko bo finsko predsedstvo predstavilo pogajalski okvir s številkami. Je pa opozoril, da Evropska komisija predlaga znižanje sredstev kohezijske politike za deset odstotkov, obstaja pa tveganje, da bo znesek za Slovenijo še dodatno znižan.
