Če bi šlo po načrtih britanskega premierja Borisa Johnsona, bi Evropski parlament ta teden glasoval o novem dogovoru o brexitu. A znova se je zapletlo v britanskem parlamentu, zato je britanska vlada v soboto zaprosila EU za novo trimesečno preložitev izstopa.
Že ob robu prvega dne plenarnega zasedanja bo Evropski parlament danes obravnaval izid glasovanja v britanskem parlamentu. Tako se bo popoldne najprej sestala usmerjevalna skupina za brexit, zatem konferenca predsednikov, zvečer pa bo zasedal še parlamentarni odbor za ustavne zadeve.
Evroposlanci bodo v torek dopoldne v okviru razprave o sklepih nedavnega vrha unije govorili tudi o prejšnji teden doseženem ločitvenem dogovoru med Združenim kraljestvom in EU, čeprav še ni jasno, ali ga bo parlament v Londonu sploh podprl.
V Strasbourgu bodo sprejemali tudi ukrepe za primer trdega brexita. V torek bodo odločali o ukrepu, ki bo zagotovil, da bodo ob brexitu brez dogovora raziskovalci, študentje in kmetje iz Združenega kraljestva še naprej prejemali sredstva EU. Odobrili bodo tudi spremembe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v podporo delavcem, ki bi jih prizadel neurejen brexit.
Sprva je bilo predvideno, da bo Evropski parlament ta teden glasoval tudi o celotni novi komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen, ki bi morala z delom začeti 1. novembra. A ker v komisarski ekipi Nemke manjkajo še imena kandidatov iz Francije, Romunije in Madžarske, bo morala Junckerjeva komisija nekoliko podaljšati mandat in bo opravljala tekoče posle.
Načrte je na glavo postavil padec francoske komisarske kandidatke Sylvie Goulard na izpitu v Evropskem parlamentu, že pred zaslišanji pa je parlament zavrnil kandidata Madžarske in Romunije Laszla Trocsanyija in Rovano Plumb. Zdaj so na potezi Pariz, Budimpešta in Bukarešta, da uradno predlagajo nove kandidate.
Ko bo nove kandidate potrdila von der Leynova, jih mora preveriti parlamentarni odbor za pravne zadeve, nato bodo morali odgovoriti na pisna vprašanja, zatem pa opraviti še zaslišanje.
Evropski parlament bi lahko o celotni novi komisiji glasoval na enem od novembrskih plenarnih zasedanj. Predsednik parlamenta David Sassoli pričakuje začetek dela nove komisije s 1. decembrom.
Evroposlanci bodo tako na tokratnem zasedanju v torek dopoldne le ovrednotili delo stare komisije. Ta je mandat prevzela 1. novembra 2014, med njenimi glavnimi izzivi pa so bili brexit, boj proti podnebnim spremembam in migracije.
V torek je na sporedu tudi razprava o zaključkih zasedanja voditeljev EU, ki je bil med drugim posvečen brexitu in evropskemu proračunu, v ospredju pa je bilo predvsem odločanje o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, glede česar pa voditelji članic niso uspeli doseči soglasja. To ni naletelo na razočaranje zgolj v Skopju in Tirani, ampak tudi med drugimi članicami in institucijami EU. Evropski parlament bo v sredo tudi razpravljal o evropski perspektivi Albanije in Severne Makedonije.
V torek bodo poslanci govorili o stališču Evropskega parlamenta v pogajanjih o novem večletnem proračunu EU. Proračun za leto 2020 bi naj vseboval več sredstev za projekte s področja okolja in višje naložbe v trajnostne tehnologije. O predlogu bodo poslanci glasovali v sredo.
V sredo bo parlament razpravljal o turškem vojaškem posredovanju na sirski meji in njegovih posledicah, v četrtek pa bodo poslanci glasovali o sprejemu resolucije.
Zadnji dan zasedanja, v četrtek, bodo v Strasbourgu razglasili dobitnika nagrade Saharov za svobodo misli. Letošnji nominiranci so Ilham Tohti, priprti ekonomist, ki se zavzema za pravice Ujugurov na kitajskem, The Restorers, skupina petih kenijskih študentov, ki pomagajo žrtvam pohabljanja ženskih spolnih organov, ter brazilski politični aktivisti Marielle Franco, poglavar Raoni in Claudelice Silva dos Santos.
Strasbourg, 21. oktobra (STA)
Foto: STA
