"Turške oborožene sile in sirska narodna vojska so začele operacijo Izvir miru na severu Sirije," je Erdogan zapisal na Twitterju. Dodal je, da je operacija uperjena proti skrajni sunitski skupini Islamska država (IS) ter kurdski milici YPG, ki je po mnenju Ankare povezana s prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK), ki se v Turčiji bori proti tamkajšnjim oblastem.
Turška državna radiotelevizija TRT je poročala, da je turška vojska napadla pet oporišč kurdske milice v mestu Ras al Ain na severovzhodu Sirije in ob meji s Turčijo.
Začetek letalskih napadov so potrdile tudi enote kurdske milice, ki so danes razglasile tridnevno splošno mobilizacijo. "Turška vojaška letala so začela letalske napade na civilna območja. Med prebivalci tega območja vlada velika panika," so sporočile Sirske demokratične sile (SDF), ki jih sestavljajo v glavnem kurdske enote in ki nadzorujejo obsežna območja na severovzhodu Sirije.
Letalskim napadom naj bi se po navedbah virov v turški vojski, kasneje pridružilo tudi topništvo.
Tudi Sirski observatorij za človekove pravice je poročal, da so letalski napadi uperjeni na območje mesta Ras al Ain. Turška tiskovna agencija Anadolu je poročala tudi o obstreljevanju kurdskih položajev v obmejnem mestu Tal Abjad.
Kurdske milice so sporočile, da sta bila v letalskem napadu na vas zahodno od mesta Ras al Ain ubita dva civilista, dva pa sta bila ranjena.
Sirski observatorij za človekove pravice pa je sporočil, da z območja mesta Ras al Ain in vasi Tal Abjad zaradi turških napadov beži na tisoče ljudi.
Turčija je o začetku ofenzive ob 14. uri po krajevnem času (13. uri po srednjeevropskem) obvestila ZDA, Rusijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo in Italijo, pa tudi zvezo Nato in Združene narode, je sporočilo turško zunanje ministrstvo. Uradno pa je javnost o ofenzivi obvestil Erdogan dve uri in pol kasneje.
Pred začetkom ofenzive se je Erdogan danes po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Erdogan je po navedbah virov iz Ankare dejal, da bo turška ofenziva proti kurdski milici Siriji prinesla mir in stabilnost.
Iz Kremlja pa so sporočili, da je Putin Erdogana pozval, naj pred začetkom ofenzive "dobro premisli". "Putin je pozval svoje turške partnerje, naj dobro premislijo o razmerah in naj ne uničijo skupnih naporov pri reševanju sirske krize," so sporočili.
Turška ofenziva je v svetu naletela na ostre odzive. Ameriški predsednik Trump jo je označil za "slabo idejo" in povedal, da te vojaške operacije ne podpira. Ponovil je, da je zdaj Ankara odgovorna za vse zaprte borce skupine Islamska država (IS) na območju.
Dodal je, da se je Turčija zavezala k zaščiti civilistov in verskih manjšin, vključno s kristjani. Zavezala se je tudi, da bo zagotavljala, da ne bo humanitarne krize. Izrazil je pričakovanje, da se bo teh zavez še naprej držala.
ZDA so v ponedeljek začele umikati svoje enote z območij na severovzhodu Sirije, s čimer so odprle pot za turški vdor.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je Ankaro opozoril, da unija ne bo pomagala financirati tako imenovanega "varnostnega območja," ki naj bi ga operacija vzpostavila vzdolž sirske meje. Turčiji je posredno zagrozil z ustavitvijo plačil EU, ki jih Ankara trenutno prejema za sprejem sirskih beguncev.
Na turško ofenzivo na severovzhodu Sirije se je ostro odzvala tudi Francija. Francoska ministrica za evropske zadeve Amelie de Montchalin je napovedala, da Francija, Nemčija in Velika Britanija pripravljajo skupno deklaracijo, v kateri bodo jasno obsodile turško vojaško operacijo.
Zveza Nato je medtem pozvala Turčijo k zadržanosti. "Pomembno je, da se izognemo dejanjem, ki bi lahko dodatno destabilizirala regijo, stopnjevala napetosti in ljudem povzročila še več trpljenja," je dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Predsedujoči Varnostnemu svetu ZN, južnoafriški veleposlanik pri ZN Jerry Matthews Matjila, je pozval Turčijo, naj "zaščiti civiliste". Za spremljanje humanitarnih razmer v Siriji so določene Belgija, Nemčija in Kuvajt, zato je na njih, da skličejo izredno zasedanje VS, je dejal. Po navedbah diplomatov se bo VS ZN sestal v četrtek.
Gre za tretjo ofenzivo Turčije proti kurdski milici v Siriji v zadnjih treh letih. Prva večja turška ofenziva v Siriji je bil Ščit Evfrata avgusta 2016, njen namen pa je bil ustaviti borce IS ter preprečiti milicam YPG, da bi na severu Sirije pridobile še več ozemlja. Januarja 2018 pa je turška vojska skupaj s sirskimi uporniki začela ofenzivo Oljčna vejica v kurdski enklavi Afrin na severu Sirije. Nadzor nad Afrinom so prevzeli marca lani.
Erdogan je že nekaj časa grozil z novo ofenzivo proti kurdskim borcem v Siriji, ki jih označuje za teroriste, in preselitvijo do dveh milijonov sirskih beguncev, ki so sedaj v Turčiji, na varovano območje, ki ga želi vzpostaviti na sirski strani meje s Turčijo. To 30 kilometrov globoko tamponsko območje naj bi se raztezalo na 480 kilometrih vse do iraške meje.
