Zaradi ravnanja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se bo kakovost programov poslabšala, posledice pa bodo najprej čutili uporabniki, ki jih je več kot 160.000, posredno pa tudi država, so socialnovarstveni delavci v omenjenih programih povedali na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.
Po besedah Tine Divjak iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij so neupravičeno manj plačani od svojih kolegov, ki delajo podobno delo v javnih institucijah in imajo plačo po kolektivni pogodbi za javni sektor.
"Od ministrstva pričakujemo, da delavcem v socialnovarstvenih programih zagotovi stabilen in varen sistem delovanja," je dejal predsednik Socialne zbornice Slovenije Nace Kovač. Po njegovem opozorilu se v primeru, če bo ostala na voljo le pomoč laikov ali prostovoljcev, kakovost življenja uporabnikov ne bo mogla zvišati.
Strokovna vodja socialnovarstvenega programa v Društvu SVIT Koper Žanin Čopi je povedala, da ima 200 evrov nižjo neto plačo od svoje vrstnice, ki je zaposlena kot strokovna delavka na centru za socialno delo. Ta je tudi karierno napredovala, medtem ko za delavce v socialnovarstvenih programih napredovanje ni urejeno.
Barbara Berce iz Društva Altra, kjer kot strokovna delavka dela že več kot 20 let, je dejala, da njena neto plača znaša 900 evrov mesečno, kar bi bilo primerljivo s 30. plačnim razredom, v katerega so uvrščeni začetniki na centrih za socialno delo. Delavci v socialnem varstvu bi morali biti po njenem prepričanju izenačeni, ker je njihovo delo primerljivo.
Kot so povedali na novinarski konferenci, gre za socialnovarstvene programe, kjer podplačane delavke in delavci opravljajo nenadomestljivo delo na zahtevnih specifičnih področjih socialne varnosti. To so denimo programi za brezdomce, osebe s težavami v duševnem zdravju, odvisnike od nedovoljenih drog, žrtve nasilja, otroke, mladostnike in starejše. Ministrstvo je sredstva za te programe znižalo v času varčevalnih ukrepov. Ob tem pa se je javno zavezalo, da se bodo po krizi vrnila na isto raven. Vrnitev sredstev na predkrizno raven so za naslednji dve leti obljubili še junija, so poudarili.
Na ministrstvu zagotavljajo, da se zavedajo vloge in pomena socialnovarstvenih programov, ki so namenjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih skupin prebivalstva. Pojasnjujejo, da nevladne organizacije in izvajalci javne službe skupaj oblikujejo celovit sistem socialnega varstva na nacionalni ravni. Ministrstvo z nevladnimi organizacijami na tem področju tesno sodeluje in jih na podlagi ugotovljenega javnega interesa že vrsto let sofinancira preko javnih razpisov, so zapisali.
Prizadevali so si, da bi bila sredstva za prihodnji leti višja, so poudarili. A glede na vladni razrez proračuna in vse zakonske obveznosti pri zagotavljanju transferjev za posameznike in gospodinjstva lahko v tem trenutku zagotovijo le, da bo višina sredstev za socialnovarstvene programe ostala na enaki višini kot v letošnjem letu, to pa je 15.203.383 evrov, so zapisali. To je približno 6,1 milijona evrov več kot leta 2009.
