Stalni članici VS ZN Rusija in Kitajska sta dali veto na prvo resolucijo, ker "ni vključevala izjeme k premirju za vojaške ofenzive proti teroristom". Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je dejal, da je bil cilj predlagane resolucije "rešitev mednarodnih teroristov v Idlibu pred njihovim končnim porazom" ter da se "prikaže Rusijo in Sirijo kot odgovorne za dogajanje v Idlibu".
Prav tako je obtožil snovalce resolucije, da so prisilili Rusijo k uporabi veta, saj da so že od začetka opozarjali, da je ne bodo sprejeli, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Dpa navaja, da ruski veto ni bil presenečenje, saj da je Rusija v zadnjih osmih letih vojne za zaščito svojega zaveznika sirskega predsednika Bašarja al Asada dala veto že na 13 osnutkov resolucij VS ZN o Siriji.
Nemški veleposlanik pri ZN Christoph Heusgen je rekel, da je globoko razočaran nad izidom glasovanja ter da "VS ZN ne bo mogel izpolniti svoje dolžnosti varovanja treh milijonov ljudi, večinoma žensk in otrok, ki živijo v Idlibu".
Nebenzija je odvrnil, da v Idlibu trenutno se trenutno ni nobene večje vojaške operacije ter da premirje trenutno kršijo zgolj teroristi. Asadove sile so sicer konec avgusta v Idlibu napovedale enostransko prekinitev ognja.
Prvo resolucijo so z izjemo Rusije in Kitajske sicer podprle vse članice VS ZN razen Ekvatorialne Gvineje, ki se je vzdržala. Zahtevala je konec sovražnosti med udeleženci v konfliktu, da se že tako slaba situacija v Idlibu ne bi še poslabšala. Prav tako je pozvala h kaznovanju odgovornih za kršitve mednarodnega prava v tej sirski pokrajini.
Drugo resolucijo sta včeraj brez razprave z ostalimi članicami pripravili Rusija in Kitajska. Proti je glasovalo devet od petnajstih članic VS ZN - ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Belgija, Kuvajt, Peru, Poljska in Dominikanska republika. Kitajska in Rusija sta jo pričakovano podprli, Slonokoščena obala, Ekvatorialna Gvineja, Južnoafriška republika in Indonezija pa so se vzdržale.
Sirske sile so s podporo ruskih letalskih sil začele bombardiranje Idliba, ki je tudi pod nadzorom upornikom, konec aprila. Po ocenah ZN naj bi v zadnjih štirih mesecih na severozahodu Sirije zapustilo svoje domove okoli 400.000 ljudi.
Državljanska vojna v Siriji se vleče že vse od leta 2011, ko so uporniki skušali doseči zamenjavo Asadovega režima. Ta je nato ob izdatni podpori Rusije v naslednjih letih uspel v veliki meri poraziti številne skupine upornikov in tudi džihadistov ter si povrniti nadzor nad veliko večino države. V bojih je bilo po ocenah Združenih narodov ubitih okoli 400.000 ljudi, več milijonov pa jih je zbežalo.
