Znaten delež dejavnosti v okviru generalnega direktorata Evropske komisije za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč (Echo), vzpostavljenega leta 1992, ki je hrbtenica resorja za krizno upravljanje, se nanaša na humanitarno pomoč, manjši na civilno zaščito, a pogosto so dejavnosti kombinirane, tako da je natančen delež težko določiti.
Vodja enote za medinstitucionalne odnose in komuniciranje v generalnem direktoratu je Mihela Zupančič, ki je bila pred prevzemom položaja na tem oddelku vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, pred tem pa v. d. odgovornega urednika Slovenske tiskovne agencije.
Pomoč 120 milijonom ljudi po svetu vsako leto
Ta oddelek z glavnim poslanstvom reševanja življenj na podlagi temeljnih humanitarnih načel - humanost, nevtralnost, nepristranskost in neodvisnost - na leto pomaga več kot 120 milijonom žrtev konfliktov in nesreč naravnega ali človeškega izvora. V primeru krize financira zagotavljanje osnovnih potreb - hrane, zavetja, zdravil in čiste vode.
Evropska humanitarna pomoč je vselej namenjena humanitarnim organizacijam, nikoli vladam. EU sodeluje z okoli 200 partnerskimi organizacijami, med katerimi so agencije Združenih narodov, nevladne organizacije in druge mednarodne organizacije, na primer Rdeči križ.
Humanitarni proračun je znašal v minulih letih dobro milijardo evrov na leto, kar je manj kot odstotek evropskega proračuna ali dva evra na državljana EU. Razmerje med proračunom za humanitarno pomoč in civilno zaščito je približno deset proti ena. Za letos je za humanitarno pomoč predvidenih rekordnih 1,6 milijarde evrov, od tega največ, 860 milijonov, za sirsko krizo.
Center za usklajevanje nujnega odziva
Del oddelka je Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC), ki spremlja nesreče po svetu 24 ur na dan, zagotavlja informacije v realnem času in usklajuje odzivanje. Med drugim zagotavlja ustrezno sodelovanje med področji humanitarne pomoči in civilne zaščite. Deluje kot komunikacijsko vozlišče med sodelujočimi članicami, prizadeto državo in eksperti na terenu.
Center je del evropskega mehanizma za civilno zaščito (EU CPM), ki ga lahko sproži članica unije ali katera koli tretja država. V mehanizmu sodeluje 28 članic unije ter Islandija, Norveška, Črna gora, Srbija, Turčija in Severna Makedonija. Slovenija ga je doslej uporabila le enkrat - v pomoč pri spopadanju s posledicami žleda februarja 2014.
Od vzpostavitve mehanizma leta 2001 se je ta odzval na več kot 200 nesreč po svetu, na primer na orkan Katrina v ZDA leta 2005, cunami na Japonskem leta 2011, potres v Nepalu leta 2015, izbruh ebole leta 2014, konflikt v Ukrajini leta 2014, poplave v Srbiji in BiH leta 2014 ter begunsko in migracijsko krizo leta 2015. Te dni na primer EU usklajuje pomoč prizadetim v orkanu Dorian na Bahamih.
Mehanizem so države doslej sprožile več kot 300-krat, v EU v glavnem zaradi gozdnih požarov, poplav in potresov, zunaj unije pa so med najpogostejšimi vzroki tropske nevihte. Med najhujše primere sodita migracijska kriza v Grčiji leta 2015 in gozdni požari, ki so julija lani pustošili na Švedskem.
Novost rezerva zmogljivosti rescEU
Marca je začela veljati nova zakonodaja, ki nadgrajuje mehanizem za civilno zaščito z vzpostavitvijo nove evropske rezerve zmogljivosti, imenovane rescEU, ki na začetku vključuje letala za gašenje požarov in helikopterje.
Na tej podlagi načrtuje EU boljšo pripravljenost in odzivanje na zdravstvene ter kemične, biološke, radiološke in jedrske krize. V prihodnjih letih naj bi zagotovili ustrezne zmogljivosti za evakuacijo obolelih in ranjenih, na primer okuženih z ebolo.
Za boljšo pripravljenost na sezono gozdnih požarov nova zakonodaja predvideva prehodno obdobje, v katerem lahko članice dobijo finančna sredstva za opremo, ki jo dajo na razpolago EU.
Kot je marca poudaril sedanji komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje, Ciprčan Hristos Stilianides, je sistem rescEU naložba v preventivo in pripravljenost, brez katerih nobena oprema ne bo dovolj. Ta sistem bo ustvaril skupno kulturo preventive. To je varovalo, ki se ga bo uporabilo v izjemnih okoliščinah, ko nacionalne zmogljivosti ne bodo dovolj, je tedaj pojasnil komisar.
Ob tem je Stilianides takrat opozoril, da so zaradi podnebnih sprememb naravne nesreče pogostejše, intenzivnejše in manj predvidljive. Preventiva je po njegovih besedah ključna: z enim evrom za preventivo in pripravljenost prihranimo do sedem evrov za odzivanje.
Slovenija v rezervi evropske civilne zaščite ponuja dve vrsti zmogljivosti: jamarsko reševalno službo, ki je bila tudi prva zmogljivost te vrste v tej rezervi, in visokozmogljivo črpanje.
Komisar bo koordinator odzivanja na krize
Novoizvoljena predsednica komisije Ursula von der Leyen je v pismu Lenarčiču o poslanstvu komisarja za krizno upravljanje poudarila, da bo koordinator odzivanja na krize. Ta nov naziv izraža namen krepitve sodelovanja med različnimi področji komisije, ki so pomembna v teh prizadevanjih, na primer energije, zdravja, notranjih zadev in migracij, zlasti s ciljem krepitve preventive in pripravljenosti na krize.
Med dosedanjimi komisarji na tem področju, ki je bilo sicer v minulih desetletjih različno široko opredeljeno, so bili poleg Ciprčana Stilianidesa še Bolgarka Kristalina Georgieva, Belgijca Karel De Gucht in Louis Michel, ki je oče belgijskega premierja Charlesa Michela, ter Italijanka Emma Bonino.
Bruselj, 15. septembra (STA)
