Po njegovi oceni je vlada za predsedovanje Svetu EU določila preveč splošne teme, vendar še ni prepozno, da to popravi. Meni, da je Slovenija zamudila priložnost za vodenje resorja za digitalizacijo v EU, resor za krizno upravljanje, ki ga je dobil komisarski kandidat Janez Lenarčič, pa je najbolj nehvaležen in so se ga vsi otepali.
Janša je tudi spomnil, da je Slovenija leta 2016 sprejela strategijo Digitalna Slovenija 2020, ki pa je bila lani dopolnjena z dodatkom k načrtu uvajanja omrežij naslednje generacije do leta 2020. Toda bistveno dalje od strateških dokumentov se nam ni uspelo premakniti, je dejal.
To po njegovih besedah potrjujejo tudi ugotovitve Evropske komisije v okviru Indeksa digitalnega gospodarstva in družbe. Kazalniki kažejo, da se Slovenija nenehno uvršča nekoliko pod povprečje EU, nazadnje na 16. mesto.
Vodja skupine za pripravo omenjene resolucije Franc Breznik pa je vlado pozval k ustanovitvi ministrstva za digitalizacijo, ki bo nosilec blockchain strategije in digitalne preobrazbe kot osrednjega koncepta inovativne digitalne Slovenije. Prav tako je vlado pozval, da v program razvoja Slovenije vključi enotno digitalno identiteto in poenoten osebni dokument.
Breznik od vlade pričakuje, da prepozna nujnost razvoja ustreznega in varnega okolja za inovacije in podjetništvo v povezavi s tehnologijo blockchain, na podlagi katerega bodo lahko deležniki delovali in poslovali na temeljih zaupanja, preglednosti, odgovornosti, konkurenčnosti in inovativnosti.
Dodal je še, da lahko uvedba tehnologije veriženja podatkovnih blokov prispeva tehnološke izboljšave ter posledično bistveno optimizacijo poslovanja ter javnega upravljanja. Za blockchain tehnologijo je sicer značilna široka uporabnost, od kmetijstva, prek sistema celostnega ravnanja z odpadki do financ in zdravstva.
