c S

Električni skiroji nov izziv za mesta in državo

06.09.2019 07:00 Na ljubljanskih ulicah je v zadnjih mesecih opaziti vse več električnih skirojev. Krepi se njihova zasebna uporaba, pojavili so se tudi že ponudniki teh skirojev za kratkotrajno izposojo. Koliko skirojev je na ulicah Ljubljane, mestne oblasti ne vedo, je pa jasno, da ta prevozna sredstva prinašajo cel kup novih izzivov za mesta in tudi državo.

Električni skiroji so osvojili predvsem mlajšo generacijo in tiste, ki se navdušujejo nad tehnološkimi novotarijami, so povedali na Inštitutu za politike prostora (Ipop). "So preprosti za uporabo in razmeroma poceni, bistveno bolj priročni za premikanje od avtomobila, na kratke razdalje hitrejši in bolj predvidljivi od avtobusov, za njihovo uporabo pa je potrebnega manj napora kot pri kolesih, kar je še posebej privlačno poleti," so pojasnili razloge, zakaj ima to prevozno sredstvo vse več uporabnikov. Obenem sisteme za izposojo električnih skirojev finančno podpira globalni zagonski kapital.

Priložnosti njihove uporabe izhajajo predvsem iz potenciala za zmanjšanje avtomobilskega prometa v mestih. Električni skiroji namreč porabijo bistveno manj prostora in energije za enak učinek kot avtomobili. "A če bi bili uporabniki električnih skirojev predvsem tisti, ki so doslej uporabljali kolo, avtobus ali pa so hodili peš, o kakšnih omembe vrednih priložnostih ne bi mogli govoriti," so opozorili na Ipopu. Kolesarjenje in hoja namreč pozitivno vplivata na zdravje, kar za električne skiroje ne velja.

Med slabostmi tega prevoznega sredstva kritiki med drugim izpostavljajo tudi električno energijo, ki je potrebna za njegovo delovanje in večinoma ne prihaja iz čistih virov, ter baterijo, ki po njegovi razmeroma kratki življenjski dobi ostane kot odpadek.

Na inštitutu so dodali, da električni skiroji ustvarjajo dodaten pritisk na že tako podhranjeno kolesarsko infrastrukturo pri nas. Površin za pešce in kolesarje je v naših mestih premalo, kolesarske steze na številnih ulicah in cestah so za varno in udobno uporabo preozke. "Električni skiroji so to stanje še nekoliko poslabšali, prav tako pa dodatno obremenjujejo tudi stojala za kolesa, ki jih je prav tako marsikje še vedno premalo," so zapisali.

Generalno gledano na inštitutu za politike prostora ocenjujejo, da je električne skiroje "smiselno jemati kot resno dopolnilno obliko urbane mobilnosti, da pa ne morejo in ne smejo nadomestiti aktivne mobilnosti, torej kolesarjenja in hoje kot osnovnih oblik premikanja na krajše razdalje, in javnega potniškega prometa kot najbolj učinkovite oblike prevoza velikega števila potnikov na daljše razdalje".

Precej opazk leti tudi na domnevno brezobzirnost uporabnikov električnih skirojev. Na Ipopu v zvezi s tem ocenjujejo, da je stanje podobno kot pri voznikih avtomobilov ali kolesarjih: "Nekateri vozijo objestno, kršijo pravila in izsiljujejo druge udeležence, a drugi, in teh je več, vozijo vzorno."

Pri urejanju prometa v mestih bi načeloma moralo veljati, da hitrejši in težji udeleženci dajo prednost počasnejšim in lažjim. "Vozniki električnih skirojev bi zato morali paziti zlasti na pešce in kolesarje," so pojasnili na Ipopu. Zaradi njihove hitrosti pa so prepričani tudi, da električni skiroji nikakor ne sodijo na pločnike in na površine, ki so namenjene izključno pešcem.

Ljubljanske mestne oblasti podatka o številu električnih skirojev nimajo

Na Mestni občini Ljubljana so za STA povedali, da podatka o številu električnih skirojev na ulicah mesta nimajo. Prav tako ne beležijo podatka o tem, koliko ukrepov oz. kazni so mestni redarji doslej izrekli voznikom električnih skirojev. Na mestnem redarstvu niso zaznali niti povečane problematike z domnevno nepravilnim parkiranjem skirojev. "Je pa nekaj tozadevnih pobud prispelo na odsek za pobude meščanov oz. portal pobud meščanov," so pojasnili.

Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet ljubljanske mestne uprave so dodali, da državna zakonodaja glede električnih skirojev še ni dorečena, zato se bodo o morebitni dodatni regulaciji lahko odločali šele po sprejemu zakonodaje na državni ravni. "Ponudniki komercialne izposoje električnih skirojev so dolžni storitev izvajati skladno z veljavno zakonodajo," so spomnili.

Glede na to, da gre za eno izmed trajnostnih oblik prevoza, sicer ne vidijo težav, če so skiroji parkirani ob stojalih za kolesa, "seveda ob predpostavki, da to ne ovira ostalih udeležencev v prometu". "Menimo pa, da bi moral ponudnik sam zagotavljati parkirana mesta za svoja vozila in o tem obveščati svoje uporabnike," so še dodali.

V Ljubljani izposojo električnih skirojev prek mobilne aplikacije med drugim ponujata Flox in Mikmik. V nobenem od podjetij na poizvedbe niso odgovorili.

Na ministrstvu za infrastrukturo so sicer pred poletjem predstavili predlog novele zakona o pravilih cestnega prometa. Ta bi pri nas šele uredila vožnjo z električnimi skiroji v okviru vožnje posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja bodisi uporabnik sam in presegajo hitrost gibanja pešcev, bodisi električni motor in presegajo hitrost 25 kilometrov na uro. Predlog navaja, da bi bilo mogoče skiroje v cestnem prometu uporabljati na površinah za pešce in kolesarje, pri čemer pa bi morali uporabniki hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibajo.

Ljubljana, 29. avgusta (STA)