Za čas po počitnicah pa napovedujejo predloga zakonov o demografskem skladu in dolgotrajni oskrbi. Po napovedih o ureditvi razmer so bile oči javnosti v prvem letu vlade uprte v zdravstvo. Po menjavi ministra je področje zaznamovalo predvsem iskanje rešitev za težave primarnega zdravstva. Z ugodno gospodarsko rastjo so bili sproščeni varčevalni ukrepi pri družinski in socialni politiki.
Ugodne gospodarske razmere omogočajo rast proračunske porabe
V okolju ugodnih gospodarskih razmer slovenske javne finance uspešno okrevajo, znižuje se tudi dolg države, izražen v deležu BDP. DZ je z rebalansom za leto 2019 prvič doslej določil proračunsko porabo nad 10 milijardami evrov, še nekaj višji bodo izdatki v letu 2020. Posebne pozornosti naj bi bila deležna zdravstveni in pokojninski sistem, kjer Evropska komisija Slovenijo že več let poziva k strukturnim reformam.
Vlada se medtem sooča z očitki o preveliki razsipnosti. Fiskalni svet jo je spričo makroekonomskih tveganj opozoril na preveliko rast načrtovanih odhodkov, poslanci SDS in NSi so ob opozarjanju na kršenje fiskalnega pravila celo vložili zahtevo za presojo ustavnosti letošnjega proračuna.
Odhodke države med drugim zvišuje dogovor s sindikati javnega sektorja o zvišanju plač, sprostili so se tudi nekateri drugi varčevalni ukrepi na področju sociale, z občinami pa je vlada dogovorila višjo povprečnino. Z letom 2019 se je zvišala tudi minimalna plača, nakar se je pri izločitvi še dodatkov iz minimalne plače zataknilo.
Dvigu plač v javnem sektorju so sledile tudi podražitve javnih storitev, med katerimi so najbolj odmevale podražitve vrtcev in dvig oskrbnin v domovih za ostarele. Nezadovoljni župani zato vedno glasneje pozivajo, da bi jim morala država zagotoviti dodatna sredstva.
Obljube celovitega davčnega prestrukturiranja
Od celovitega davčnega prestrukturiranja, ki ga je na zaslišanju v DZ pred nastopom položaja napovedal finančni minister Andrej Bertoncelj, je za zdaj uveljavljenega bolj malo. Pred poletnimi počitnicami je vlada skozi proceduro na hitro spravila spremembe pri obdavčitvi regresa, preostali predlogi za razbremenitev stroškov dela pa še niso prišli do poslancev. Davka na nepremičnine ne bo še nekaj let.
V skladu z aprila na nujni seji DZ sprejetima novelama zakonov o dohodnini ter o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delodajalcem od regresa v višini do povprečne plače ni treba več obračunati davkov in prispevkov za socialno varnost. Na finančnem ministrstvu so pripravili še več predlogov za razbremenitev stroškov dela, vendar še niso pripravljeni za parlamentarno pot.
Med drugim naj bi se zvišali splošna in dodatna splošna olajšava pri dohodnini ter spremenila dohodninska lestvica na način, da se v največji meri razbremeni srednji dohodkovni razred. Bertoncelj vztraja pri proračunsko nevtralnem davčnem prestrukturiranju, zato se bo izpad prihodkov nadomestil s povečanjem obremenitve kapitala. Zvišal se bo tako davek od dohodkov iz kapitala kot tudi od oddajanja premoženja v najem, višje davki so predlagani tudi za podjetja.
V gospodarstvu takšnim predlogom seveda nasprotujejo, neenotna je tudi politika. V stranki Levica bi namreč kapital obdavčili še bolj.
Dvig minimalne plače še vedno razburja
Peterica strank je v dogovoru z Levico na področju trga dela v koalicijskem sporazumu izpostavila postopen dvig minimalne plače, zmanjšanje prekarnosti in spodbujanje podaljševanja delovne aktivnosti. Doslej je kljukico pripisala le k spremembam zakona o minimalni plači, zakonska novela, s katero se postopno zvišuje minimalna plača, z letom 2020 pa predvideva tudi izločitev dodatkov iz minimalne plače, pa še vedno predstavlja jabolko spora med delodajalci in sindikati.
Medtem koaliciji še ni uspelo narediti pomembnejšega koraka za zmanjšanje prekarnosti. S to problematiko se sicer ob pomoči stroke ukvarja medresorska delovna skupina, za katero je predvideno, da bo predlog ukrepov pripravila do prihodnje pomladi.
Je pa v javni obravnavi predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki s ciljem omejiti prekarnost in podaljšati delovno aktivnost predlaga zvišanje zavarovalne dobe za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Predlog ob tem zvišuje minimalno denarno nadomestilo s 350 na 530,19 evra.
Socialni dialog tudi pod novo vlado medtem še ni zares zaživel; pogovori naj bi stekli jeseni, dokument pa naj bi bil sprejet do konca leta.
Prodaja bank s stisnjenimi zobmi
Dokončanje prodaje bank ni bilo del sporazuma o sodelovanju med partnerji manjšinske koalicije, saj so državo k temu zavezovale v preteklosti sprejete obveznosti znotraj EU v okviru sanacije bank konec leta 2013 in tudi sprejeti akti v DZ. Je pa premier Šarec kljub jasnemu in glasnemu nasprotovanju prodaji na strani zunajkoalicijske partnerice Levice ter neenotnim glasovom znotraj koalicijskih vrst ob prevzemanju vodenja vlade dajal vedeti, da so te zaveze sicer dediščina odločitev vlade Alenke Bratušek, a da jih mora Slovenija uresničiti.
Čeprav dosežena cena v javni ponudbi delnic NLB nikogar ni navdušila in v vrstah vladajočih strank nihče ni želel izrecno prevzeti odgovornosti za prodajo, je SDH v drugem poskusu lani jeseni vendarle izpeljal prodajo sprva 65 odstotkov največje slovenske banke, nato pa letos junija še preostalih 10 odstotkov minus eno delnico. Država ohranja nadzorni delež v NLB, preostanek pa je v razpršeni lasti večinoma institucionalnih vlagateljev z vsega sveta.
Zgodba o privatizaciji bank se je na začetku letošnjega poletja zaključila s prodajo Abanke Novi KBM, ki je v lasti ameriškega sklada Apollo in EBRD. Kljub nekaterim zamislim, da bi se politika privatizaciji tretje največje banke v državi izognila, se to pozneje ni zgodilo.
Vlada se je spopadla še z enim bremenom iz preteklosti, pripravo predloga zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki sledi odločbi ustavnega sodišča o sanaciji bank konec leta 2013. Zakonski predlog je sprejela aprila, a je ob nekaterih glasnih kritikah, številnih dopolnilih in novih grožnjah z ustavno presojo za zdaj obstal v drugi obravnavi na pristojnem parlamentarnem odboru. Kako hitro se bo postopek nadaljeval, še ni znano.
Namesto prevetritve strategije upravljanja državnih naložb prevetritev vodstva SDH in DUTB
Koalicijski partnerji so v sporazum o sodelovanju zapisali, da nameravajo prevetriti strategijo upravljanja državnih naložb. Ob tem so izrazili željo o preučitvi smotrnosti prenosa SDH z ministrstva za finance pod pristojnost ministrstva za gospodarstvo, z argumentom, da je bila večina podjetij že finančno prestrukturirana in zdaj sledi faza v smeri poslovnega prestrukturiranja.
Nič od tega se za zdaj ni zgodilo, je pa prišlo v letu dni do temeljite prevetritve upravnega odbora DUTB in uprave SDH. Po sporazumnem odhodu Lidije Glavine je SDH začasno vodil prvi nadzornik Igor Kržan, v upravo pa sta prišla še Andrej Božič in Boštjan Koler. Z oktobrom bo vodenje SDH prevzel Gabrijel Škof. Operativni prvi mož DUTB je medtem Matej Pirc, ki je pred leti vodil tudi SDH. Novo vodstvo upravljavca državnega premoženja in t. i. slabe banke bo očitno lažje izpeljalo nekatere načrte vladajoče politike, kot so vzpostavitev sklada državnih turističnih naložb in odplačnega prenosa nekaterih zemljišč DUTB na republiški stanovanjski sklad v okviru prizadevanj za več dostopnih stanovanj.
Vroč kostanj pri pokojninskih spremembah med drugim dvig upokojitvene starosti in dvojni status upokojencev
Slovenija se sooča s staranjem prebivalstva, število starejših od 65 let narašča, kar posledično pomeni povečevanje odhodkov pokojninske blagajne. Vlada se zato kot že njene predhodnice sooča z vprašanjem, kako po eni strani zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema in po drugi dostojne pokojnine. Za zdaj velik del koalicijskih zavez na področju pokojnin še čaka na to, da jih ministrstvo pripravi za usklajevanje s socialnimi partnerji. Med njimi je poleg zvišanja upokojitvene starosti za tiste brez 40 let pokojninske dobe s 65 na 67 let tudi zviševanje prispevne stopnje za delodajalce. Pogajanja naj bi stekla v začetku prihodnjega leta, pot do konsenza pa bo vse prej kot lahka.
Odprta je tudi ureditev dvojnega statusa upokojencev v noveli pokojninskega zakona, ki je v javni razpravi do 2. septembra. Prva tri leta po izpolnitvi upokojitvenih pogojev naj bi tako upokojenci ob hkratni delovni aktivnosti prejemali 40 odstotkov pokojnine, po preteku treh let pa 20 odstotkov, kot velja že zdaj. Nasprotovanja so tako v vrstah sindikatov kot delodajalcev. Predlagana novela predvideva tudi postopno zvišanje odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za moške s 40 leti pokojninske dobe s sedanjih 57,25 odstotka na 63,5 odstotka, kar sledi koalicijski zavezi, da morajo pokojnine zagotavljati dostojno življenje upokojenk in upokojencev.
Osnutek zakona o demografskemu rezervnem skladu pripravljen za usklajevanje s koalicijo
Koalicijski sporazum vključuje tudi zavezo o realizaciji preoblikovanja Kada v demografski sklad, ki je bila predvidena že v letu 2015. Sklad naj bi zagotavljal del javnofinančnih sredstev za pokojninsko blagajno v prihodnosti. Interni osnutek zakona je po predstavitvi in soglasju koalicijskih partneric o konceptu pripravljen, usklajevanje pa naj bi steklo po počitnicah. Takrat bo jasneje, ali bo ta koalicija uspešnejša od prejšnje, ko so bila vidna razhajanja zlasti med SMC in DeSUS glede upravljanja in strukture naložb sklada.
Prav tako je po počitnicah pričakovati novo različico težko pričakovanega predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Zakon naj bi upravičencem zagotovil ustrezno raven oskrbe, hkrati pa naj ne bi prekomerno obremenil mlajših generacij. Ključno je vprašanje finančnih virov za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, kjer so mnenja deležnikov različna. Predvidena je tudi uvedba zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, s katerim bi pridobili nujno potrebne dodatne vire.
Mladi opozarjajo na težave pri osamosvajanju, predvsem na stanovanjskem segmentu
Da bo denarja v pokojninski blagajni dovolj, bo treba poskrbeti tudi za vključevanje mladih v trg dela. Po podatkih statistikov je stopnja brezposelnosti med mladimi (15 do 29 let) za skoraj štiri odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti. Veliko večji delež mladih kot sicer dela za določen čas, njihova povprečna mesečna bruto plača dosega približno tri četrtine siceršnje. Mladi pa med izzivi, ki jih čakajo pri prehodu v samostojnost, kot zelo perečo izpostavljajo bivanjsko problematiko.
Nekatere ukrepe za mlade je opredelil sporazum o sodelovanju vlade z Levico. Tako je denimo v parlamentarnem postopku predlog za ureditev plačil in pravic iz dela za delavce študente. Levica predlaga med drugim dvig minimalne urne postavke za študentsko delo na raven, ki bo ustrezala prejemkom delavcev, zaposlenih za minimalno plačo. Prav tako je v pripravi predlog za postopno ukinitev posredovanja študentskega dela prek študentskih servisov in prenos te funkcije na državni zavod za zaposlovanje, kar naj bi sprostilo sredstva za dvig štipendij.
Menjava na čelu zdravstvenega resorja in reševanje težav primarnega zdravstva
Ena ključnih zavez iz koalicijske pogodbe na področju zdravstva so bili ukrepi za skrajševanje čakalnih dob. Prvo zeleno luč je prižgala februarska potrditev splošnega dogovora v zdravstvu in finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s katerima so med drugim zagotovili sredstva za več specialističnih pregledov na področjih, kjer so čakalne dobe najdaljše. Te sicer še vedno ostajajo problem. Število čakajočih se je glede na primerljivo obdobje lani namreč povečalo, manj pa je čakajočih nad dopustno čakalno dobo.
Ravno potrditev splošnega dogovora je z dvigom meje za odklanjanje novih bolnikov razgalila težave primarnega nivoja zdravstva, kot prvi so z odpovedmi delovnega razmerja zagrozili kranjski družinski zdravniki. Tik zatem, 8. marca, je zaradi slabega zdravstvenega stanja odstopil prvi mož zdravstvenega resorja Samo Fakin.
Njegov kratek mandat si bo javnost zapomnila tudi po ukinitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, s čimer je dokončno ugasnila ideja, da bi rešitev za program otroške srčne kirurgije našli v samostojnem inštitutu. Program otroške srčne kirurgije danes tako izvajajo v ljubljanskem kliničnem centru.
Napovedane odpovedi zdravnikov v več zdravstvenih domovih so nato pospešile sprejem predvidenih ukrepov iz koalicijske pogodbe glede dodatnih sredstev za financiranje primarne ravni. Fakinov naslednik Aleš Šabeder je zdravnike poskušal pomiriti z aneksom k splošnemu dogovoru, ki nagrajuje bolj obremenjene zdravstvene time primarne ravni. Ali mu je to uspelo, bo jasno konec avgusta oziroma v začetku septembra, ko bodo zdravniki sporočili svoje odločitve.
Ob tem izziv, ki so ga partnerji izpostavili tudi v koalicijski pogodbi, ostaja pridobitev dodatnih zdravnikov, saj kadra na domačem trgu primanjkuje, namenska sredstva za dodatne ambulante pa ostajajo neporabljena. Ministrstvo je z odredbo za letošnje leto zvišalo število mest za tuje zdravnike, s katerimi vodstva zdravstvenih zavodov poskušajo zapolniti kadrovski primanjkljaj.
Koalicijski partnerji so se zavezali tudi k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a ministrstvo v to kislo jabolko še ni zagrizlo.
Del pristojnosti CSD z uporabo družinskega zakonika prevzela sodišča, sproščeni tudi varčevalni ukrepi pri družinskih prejemkih
Oktobra lani je začela veljati nova organizacijska struktura centrov za socialno delo (CSD), ki jo je pripravila že vlada Mira Cerarja. Dotedanjih 62 centrov, ki so po novem enote, se je spojilo v 16 območnih. Kljub drugačnim zagotovilom je reorganizacija lansko jesen povzročila zaostanke pri reševanju vlog za letne pravice, zlasti za državne štipendije in otroške dodatke. Ministrica za delo Ksenija Klampfer je zato oktobra odredila dodaten termin za izplačilo štipendij. Zaradi slabih izkušenj so se letos bolje pripravili na večje število vlog avgusta in septembra ter reševanje vlog pospešili s spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Začetek uporabe družinskega zakonika je z aprilom odločanje o ukrepih za varstvo otroka iz CSD prenesel na družinska sodišča. Po dozdajšnjih informacijah večjih težav zaradi tega ni, ostajajo pa opozorila o akutnem primanjkljaju sodnih izvedencev iz klinične psihologije, ki podajajo mnenja v postopkih, predvidenihz zakonikom.
Zaradi rasti BDP so se sprostili tudi varčevalni ukrepi na področju družinske in socialne politike, sprejeti v času krize. Očetovsko in starševsko nadomestilo tako spet znaša 100 odstotkov osnove, materinsko nadomestilo je neomejeno, starševsko nadomestilo je omejeno na 2,5-kratnik povprečne plače. Do dodatka za veliko družino so spet upravičene vse velike družine ne glede na njihov gmotni položaj.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sicer želi v skladu s koalicijskim sporazumom socialno politiko ločiti od družinske. S tem namenom bodo septembra začeli tudi javno razpravo o možnosti, da bi otroški dodatek postal univerzalni.
Precej razburjenja je vlada sprožila tudi s predlogom novele zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katerim predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost. S tem želijo razmejiti denarno socialno pomoč in minimalno plačo ter doseči hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela.
Ljubljana, 28. avgusta (STA)
