Predsednik LMŠ Marjan Šarec je kot drugovrščeni na parlamentarnih volitvah leta 2018 s SMC, SD, SAB in DeSUS sestavil prvo manjšinsko vlado v zgodovini Slovenije s skupno 43 poslanci v DZ. Zaradi potrebnih glasov do absolutne večine v DZ je koalicija spomladi podpisala sporazum o sodelovanju z Levico.
V prvem letu se je Šarec pokazal predvsem kot pragmatik, ki je kljub kadrovskim menjavam in občasni slabi volji koalicijskih partneric, ki ne skrivajo, da pričakujejo več spoštovanja, uspel miriti strasti in strankarske zahteve brez usodnih posledic. Partnerice naj bi "držal na vajetih" tudi z opozorilom pred možnim razpadom vlade in novimi predčasnimi volitvami, ki bi najverjetneje - sodeč po anketah - okrepile edino položaj LMŠ.
Ob ugodnih gospodarskih razmerah v Sloveniji je vlada v prvem letu razvezala mošnjo in ugodila nekaterim zahtevam, vseeno pa se na ozadju ohlajajočega gospodarstva in negotovih razmer zaradi brexita in morebitnih trgovinskih vojn krepijo pozivi k odločnejšim strukturnim ukrepom. Izvedbo teh je Šarec nedavno napovedal, a ne s šok terapijami. Kot je poudaril, je vodilo vlade delati za ljudi, a v primeru znižanja gospodarske rasti in spremenjenih pogojev naj bi bili vendarle drugačni tudi ukrepi.
Večji preizkus trdnosti koalicije se napoveduje že jeseni ob sprejemanju proračunov za leti 2020 in 2021, na katere premier utegne vezati zaupnico. Pogledi na razdelitev proračunskih sredstev so različni, Levica pa je vladi zagrozila, da v primeru neuresničitve zavez iz sporazuma - od 13 je doslej uresničena le ena - proračuna ne bo podprla. Šarec bo tako 46 glasov, ki jih za proračunske dokumente želijo tudi za primer veta DS, morda iskal še v drugih opozicijskih strankah. Analitiki ugibajo zlasti o možni podpori NSi, ki je že nakazala pripravljenost sodelovanja z vlado pri posameznih projektih.
Za zdaj še v pričakovanju reformnih ukrepov
Vlada v prvem letu na mizo še ni dala ključnih reformnih ukrepov, h katerim se je zavezala v koalicijskem sporazumu. Najbolj pričakovani so ukrepi za ureditev razmer v zdravstvu, kjer se je dolgim čakalnim dobam pridružila še problematika pomanjkanja družinskih zdravnikov in osebja ter njihove preobremenjenosti. Sprejete poteze po mnenju zdravniških organizacij niso ustrezna rešitev. Nekaj več sredstev sta dobili vojska in policija, poteka pa tudi prenova ključnih strateških dokumentov na področju varnosti in obrambe. V vojski so za razburjenje v javnosti poskrbele kadrovske menjave.
Prvo leto mandata Šarčeve vlade je spremljalo tudi strmo naraščanje ilegalnih prehodov meje. Vlada je tudi pod pritiskom državljanov v obmejnih občinah, ki se vsakodnevno soočajo s težavami zaradi ilegalnih migracij, na južni meji okrepila navzočnost policije, angažirala je tudi dodatno število vojakov. Medtem ko Avstrija nadaljuje z nadzorom na meji, se je Ljubljana z Rimom dogovorila za skupne slovensko-italijanske patrulje na meji. Ministrstvo za notranje zadeve zatrjuje, da so razmere pod nadzorom. Na vlado pa, zlasti iz vrst SDS, letijo kritike, da se problematiki vnovič povečanega migrantskega toka ne posveča dovolj.
Pomemben zalogaj za Šarčevo ekipo sta tudi ohranjanje zdravja javnih financ in konkurenčnosti gospodarstva. Vlada je z letošnjim rebalansom proračuna povečala izdatke za plače v javnem sektorju (temu je sledil niz podražitev storitev, zlasti v vrtcih in domovih za starejše občane), davčno razbremenila regres, dvignila povprečnine občinam ter sprostila ukrepe na področju sociale, vendar pa se ob sprejemanju proračuna slišijo opozorila, da se s fiskalno politiko giblje po robu vzdržnosti.
V postopku sprejemanja so nekatere davčne spremembe, s katerimi naj bi predvsem razbremenili obdavčitev dela in povečali obdavčitev kapitala. Delodajalce pa je koalicija v navezi z Levico razburila z zakonom o minimalni plači, ki predvideva občuten dvig in spremembo definicije minimalne plače.
Veliko prahu sta dvignili tudi prodaji NLB in Abanke kot del uresničevanja zavez, ki jih je ob sanaciji državnih bank Slovenija dala Evropski komisiji, a na koncu je vladajoča politika s stisnjenimi zobmi privatizacijo v bančnem sistemu dopustila. Naredila je nekaj ključnih korakov za uresničitev projekta drugi tir, a obenem pri razpisih za prva gradbena dela naletela na dodatne zaplete.
S Hrvaško so odnosi zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe na najvišji politični ravni bolj ali manj zamrznjeni, čaka se na odločitve v postopku na Sodišču EU, pred katerim Slovenija toži Hrvaško zaradi kršitve pravnega reda unije. V javnosti so odmevala razkritja glede prisluhov v arbitraži, zaradi česar je tudi zasedal svet za nacionalno varnost. V medsosedskih odnosih so medtem odmevali nekateri poskusi revizionizma zgodovine 20. stoletje, na katere se je vladajoča politika odločno odzvala.
Koalicijo čaka tudi uresničitev zavez na področju izobraževanja. Poskus sprejetja novele zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja, s katero naj bi uresničili ustavno odločbo iz leta 2014, je propadel tudi zaradi neenotnosti v koaliciji in ocen, da predlog povzroča nove neustavnosti. Šarec se je sicer uspešno obranil poskusa ustavne obtožbe, ki sta jo predlagali SDS in SNS.
Zamenjana četrtina ministrske ekipe
V prvem letu vlade se je - z nekaj hrupa v koaliciji - zamenjala četrtina ministrske ekipe. Najprej je po Šarčevi odločitvi moral položaj zapustiti kohezijski minister iz vrst SAB Marko Bandelli, za njim še minister za kulturo iz vrst SD Dejan Prešiček in infrastrukturni minister iz vrst SMC Jure Leben. Odstopil je tudi minister za zdravje Samo Fakin. Minister za obrambo Karel Erjavec je bil edini interpeliran v DZ, a neuspešno.
Glede morebitnih predvidenih menjav ministrov na jesen Šarec pred nekaj dnevi ni odgovoril konkretno. "To je kot nogometna ekipa: ko vidiš, da zadeva nekje ne deluje tako, kot bi morala, opraviš menjavo. Nič posebnega," je ponazoril.
Ugibanja o morebitnem povezovanju strank liberalnega pola, ki so se pojavila pred majskimi evropskimi volitvami, še niso čisto potihnila. A je Šarec po tistem, ko je na evropskih volitvah odrekel sodelovanje LMŠ s SMC in SAB, zlasti pri slednji zbudil dvom, da z idejo o povezovanju misli resno. V odnosu med Šarcem in predsednico SAB Alenko Bratušek je na očeh javnosti zavrelo že v začetku mandata, ko je SAB zahtevala uresničitev zavez na področju pokojnin, a je naposled morala popustiti.
Da Šarec velikokrat povleče kadrovske poteze, ki so presenečenje za koalicijske partnerje, pa dokazuje za mnoge še vedno sporno imenovanje Damirja Črnčeca za državnega sekretarja v svojem kabinetu, nezadovoljstvo v SD pa je povzročilo tudi imenovanje Janeza Lenarčiča za komisarskega kandidata. Kadrovski števec se sicer tudi po ocenah analitikov v tem mandatu vrti tako kot v prejšnjih, čeprav brez hrupa v javnosti.
Pri drugem tiru pomembni korak naprej in novi zapleti
Projekt drugi tir Divača-Koper se je premaknil z mrve točke. Vlada je investitorstvo projekta prenesla na projektno podjetje 2TDK. Sledila sta potrditev investicijskega programa za drugi tir, s katerim se je lahko začela tudi gradnja dostopnih cest do trase, in odobritev 250-milijonskega posojila EIB. Ob zaprtju finančne konstrukcije in iskanju izvajalcev del pa se je vnel boj med gradbinci za sodelovanje pri projektu. Ministrica Alenka Bratušek je kmalu po nastopu mandata zavrnila zahtevo izvajalcev za gradnjo dostopnih cest za aneks k pogodbi. Zapletlo se je tudi pri razpisu za galerijo Glinščica, ta je bil razveljavljen.
Drugi tir je poskrbel tudi za največje kadrovske spremembe na področju infrastrukture. Poleg imenovanja Dušana Zorka na čelo 2TDK je odmevala razrešitev Damirja Topolka s čela direkcije za infrastrukturo. Odnesla ga je zgodba s sporno maketo drugega tira, njegovo delo pa bo kot v.d. direktorice s septembrom nadaljevala Monika Pintar Mesarič.
Infrastrukturno ministrstvo je sicer zaposlovalo tudi mariborsko letališče. Po izteku odpovednega roka za najemno pogodbo z upravljavcem letališča, družbo Aerodrom Maribor v posredni kitajski lasti, je njegovo upravljanje začasno prevzela državna DRI.
Sivi lasje zaradi odpadkov
Okoljskima ministroma - Juretu Lebnu in nato njegovemu nasledniku Simonu Zajcu - je največ sivih las povzročala problematika odpadkov. Kopičenje odpadne embalaže je Leben naslovil z interventnim zakonom, ki je nekoliko omilil težave, celovito pa naj bi področje uredil šele nov zakon o varstvu okolja. Zaostrilo se je tudi stanje na področju nevarnih odpadkov, potem ko je gradbena inšpekcija Kemisu prepovedala obdelavo odpadkov na Vrhniki. Zajc trenutno vodi dialog z drugimi podjetji, ki bi lahko namesto Kemisa prevzela več teh odpadkov.
V pripravi je zakon o podnebnih spremembah, s katerim naj bi določili cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050. Vlada je medtem izpolnila obljubo o zmanjšanju rabe plastičnih vrečk, dela tudi na omejitvi rabe drugih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Pod Lebnom se je lotila tudi obljubljene sanacije degradiranih območij z odločitvijo o sanaciji otroških igrišč več celjskih vrtcev.
Koalicijska pogodba obljublja politiko ničelne tolerance do onesnaževalcev. V enem od bolj odmevnih primerov je okoljska inšpekcija zaradi hude onesnaženosti tal podjetju Termit prepovedala nadaljnjo sanacijo degradiranih območij okoli Moravč s predelanimi odpadki. Termit očitke zavrača. Arso je z odločitvijo, da je za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem na Petišovskem polju treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, prekrižala tudi načrte britanski družbi Ascent Resources.
Energetskega koncepta še ni
Na področju energetike je koalicija uresničila napoved o zaščiti reke Mure; sklenila je, da na njej ne bodo gradili hidroelektrarn in ustavila postopek priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota. Z novo uredbo so storili korak k enostavnejšemu izkoriščanju obnovljivih virov energije s samooskrbo, medtem ko koalicija doslej ni bila uspešna pri začrtanem povečanju izkoriščanja potenciala Save, saj kljub napovedi še ni sklenjena koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala srednjega dela Save, s težavami se sooča tudi pri izgradnji hidroelektrarne Mokrice.
Koalicija se je zavezala tudi k čimprejšnjemu sprejemu energetskega koncepta, vendar pa se ta odmika, saj ga je ministrica Bratuškova poslala v ponovno javno obravnavo in napovedala obširne spremembe osnutka koncepta, ker je bil njenem mnenju premalo konkreten in dodelan. Premier Marjan Šarec je nedavno zavzel za gradnjo drugega bloka NEK. Ministrstvo sicer še pred konceptom napoveduje pripravo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga mora sprejeti do konca leta. Je pa vlada uspela s spremembo energetskega zakona, ki med drugim v slovenski pravni red z zamudo prenesla direktive EU in odločbe ustavnega sodišča.
Interventni zakon za odstrel zveri ni pomiril
Kmetijstvo je predvsem v zadnjem času v znamenju naraščajočih škod po zvereh, tako je ministrstvo skupaj z okoljskim pripravilo interventni zakon za odstrel medvedov in volkov, v javni razpravi je tudi osnutek rednega odloka, za katerega okoljsko ministrstvo računa, da bo odgovoril na pomisleke upravnega sodišča, zaradi katerih se redni odvzem letos ne izvaja. V pripravi je tudi sprememba uredbe za povečanje deleža sofinanciranja zaščitnih ukrepov po zvereh. Vladni ukrepi glede te problematike sicer niso pomirili kmetov. Sindikat kmetov je izvedel protest in napovedal vrsto novih, hkrati pa pozval k odstopu ministra Zajca, po pogovoru z vlado pa vse aktivnosti do septembra zamrznil.
Vlada je sicer na področju kmetijstva sredi priprav na skupno kmetijsko politiko po letu 2021 - pripravila je že resolucijo o razvoja kmetijstva s poudarkom na pridelavi in predelavi varne in kakovostne hrane, dvigu samooskrbe, ohranjanju naravnih virov, zdaj pripravlja strateški načrt za uresničevanje ciljev resolucije. V luči zahtev potrošnikov po varni in kakovostni hrani je nastal direktorat za hrano, krepijo se tudi prizadevanja za večjo samooskrbo - med drugim nastaja nova strategija razvoja prašičereje. Stekla je tudi prenova zemljiške politike, s katero želi spodbuditi predvsem mlade kmete, medtem ko so veliki proizvajalci skočili na noge zaradi predlaganega maksimalnega zakupa državnih zemljišč na 100 hektarjev.
Turizem prinaša premalo denarja
Vlada je še daleč od ključnega cilja iz strategije rasti slovenskega turizma - dviga prilivov iz naslova izvoza potovanj na od 3,7 do štiri milijarde evrov. V prvem polletju letos je Slovenija izvozila za 1,16 milijarde evrov potovanj, v 12 mesecih do konca junija pa so se prihodki ustavili pri 2,76 milijarde evrov.
Koalicijska pogodba predvideva tudi novo divizijo v okviru SDH, ki bo skrbela za finančno in upravljavsko prestrukturiranje turističnih kapacitet. Kmalu naj bi bila ustanovljena namenska družba, na katero bo DUTB prenesla družbi Istrabenz Turizem in Thermana. Ta naj bi predstavljala zametek za oblikovanje državnega turističnega sklada. Vlada se je zavezala realizirati 6500 novih hotelskih sob v t.i. greenfield in 8500 sob v brownfield naložbah.
Vlada je uresničila zapisano obljubo o naložbeni kreditni liniji pri SID banki v višini 160 milijonov evrov, prve kreditne pogodbe so že sklenjene. Z uvedbo promocijske turistične takse je zagotovila tudi nov sistemski vir financiranja trženja turizma.
Stanovanjsko področje glavne ukrepe še čaka
Na stanovanjskem področju je bila izpostavljena predvsem problematika zagotavljanja stanovanj za mlade. Republiški stanovanjski sklad se je že pred nekaj leti preusmeril iz gradnje za trg v gradnjo najemnih stanovanj, z novim stanovanjskim zakonom, ki bo po napovedih ministrstva za okolje in prostor v javni obravnavi jeseni, pa naj bi skladom, da bi lahko gradili več stanovanj, zvišali mejo zadolževanja, poleg tega bi neprofitno najemnino zamenjali s stroškovno najemnino in stanovanjskim dodatkom za socialno šibkejše, kar bi skladom zagotovilo dovolj denarja za vzdrževanje fonda stanovanj.
Med napovedanimi ukrepi je tudi možnost državnih garancij za stanovanjska posojila za tiste, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, in vzpostavitev javne najemniške službe, s katero naj bi spodbudili več legalnega oddajanja. Dostop mladim do stanovanj naj bi po mnenju Levice, na katere predlog je koalicija sprejela novelo zakona o nepremičninskem posredovanju - za katerega pa je vložena pobuda za ustavno presojo -, olajšala omejitev provizij za posrednike pri najemu stanovanj.
Ljubljana, 26. avgusta (STA)
