c S
VII/13. Je sobivanje mogoče?
Vlasta Nussdorfer Nekdanja varuhinja človekovih pravic vlasta.nussdorfer@gmail.com
20.08.2019 15:20

V teh avgustovskih dneh pri nas ni vroče le zaradi visokih temperatur, pač pa »vročico« dvigujejo tudi pogromi proti divjim zverem, ki so v različnih predelih države poklale precej drobnice. Po mnenju številnih grozijo tudi ljudem, ki jih je pred novim šolskim letom strah celo za otroke. Kdo je kriv, da se je njihovo število tako povečalo? Zakaj prihajajo povsem blizu domačij, kdo bo preprečil nove pokole? Ena od neparlamentarnih strank je za vsak zakonit odstrel ponudila denarno nagrado, a jo je po protestu nasprotnikov v hipu umaknila. Kmetje grozijo z blokado kmetijskega sejma, zagovorniki pravic živali s podpisi in velikimi protesti, vse pa se zgrinja na dve ministrstvi - za okolje in prostor ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kdo bo tu »zmagovalec«, če bo sploh kdo? In kdo »poraženec«? Bo spet potrebna kakšna dodatna »študija«?


 Zver je krvoločna divja žival.
Tudi pošast ima vse lastnosti omenjene živali,
le da je njen videz strahoten.
Še nekdo bi lahko bil v njuni družbi,
 ko pomislim na vse grozote, ki se dogajajo med ljudmi.

 
Rudi Kerševan

Kdo bi si mislil, da bo prav leto 2019 tako usodno zaznamovano z zvermi, pokoli, domačimi živalmi in ljudmi, ki so na dveh bregovih, odvisno tudi od tega, kje in kako živijo. Če jih gre prav razumeti, lahko kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni bojkotirajo oboji; zagovorniki izrednega odstrela divjih zveri in nasprotniki, torej borci za pravice divjih zveri. So ti v enaki meri tudi borci za pravice domačih živali, ki so že morale umreti zaradi »politike sobivanja«? Vse živali si namreč zaslužijo, da živijo in preživijo. Vse. Seveda v svojem okolju, za katerega moramo poskrbeti, da bo zanje primerno. Kaj pa je to in kje? Kako se je sploh zgodilo, da so se volkovi in medvedi začeli pojavljati na domačih dvoriščih, v stajah in ob otroških igralih? Ko je nekoč ušel en »tigrček«, morda ris ali divja mačka iz živalskega vrta v Ljubljani, smo svarila na radiu poslušali vsako uro. Narod je trepetal vse do ujetja in vrnitve v ogrado.

Zdaj pa sem celo brala, da je nekdo zapisal, »kaj je tista starejša gospa, ki jo je napadla medvedka, delala zunaj, sicer res na domačem dvorišču?«. Saj res, najbrž bi morala biti že v domu starejših občanov?! Da, to so ljudje in njihovo vedenje na spletu!!!

Oni dan sem v medijih zasledila, da so na primer na Dunaju leta 2010 uvedli celo izpit za lastnike nevarnih pasem psov in uzakonili, da delež alkohola v lastnikovi krvi ne sme presegati 0,5 promila. Ukrepanje je sprožil nesrečni dogodek, ko je tak pes napadel dojenčka in je ta posledično umrl. Pri nas pa, kakor kdo. Spominjam se, da se je možakar celo razburjal zaradi naše male maltežanke, ker je nismo vzeli v naročje, ko je mimo prisopihal njegov veliki pes brez nagobčnika in bi se lahko zgodilo kot s tistim dojenčkom. Pa ga vprašaj, ali ima »izpit« - no, vsaj znanje - in kje je nagobčnik, če si seveda upaš. Pravijo namreč, da so psi kar podobni svojim lastnikom.

Spominjam se seveda še marsičesa, tudi grozljivih fotografij domačih živali, ki jih je mučil človek, pa spolnih iztirjencev, ki so se izživljali nad domačimi živalmi, otrok in odraslih, ki so jih napadli psi, nekateri zelo nevarnih pasem, slabega odnosa njihovih lastnikov do žrtev, da niti ne omenjamo zelo neodgovornega ravnanja teh lastnikov, ki je sploh pripeljalo do napada. Spominjam se seveda tudi mačk s porezanimi repi in mučiteljev, nad katerimi se je sicer res zgražala javnost. Ja, povsod je bil vpleten človek, ki tega imena ni bil in ni vreden.

Žal pa smo govorili tudi o sestradanih, pretepenih in celo mrtvih otrocih. Da spregovorim še o mrtvih ženskah, ki so jim edino življenje vzeli njihovi tedanji ali bivši partnerji. Tekli so številni kazenski postopki, mediji so poročali o teh tragičnih dogodkih, a že naslednji hip je bila nova žrtev.

Človek si namreč lahko »dovoli« marsikaj. Ugiba se celo o »sokrivdi«.

V ozadju vsega je namreč prav ON. Ta se ravna tako, kot mu narekuje položaj, v katerem je. Težko razume drugače misleče, ker vidi le svoj prav. Meščan si misli: »Volk ne bo prišel na Dunajsko cesto, zakaj bi se obremenjeval, medveda pa si bom čez vikend lahko ogledal v živalskem vrtu.«

Oni dan mi je v debati o ostrih zahtevah za odstrel prijateljica rekla: »Zakaj kmetje ne nabavijo velikih psov, ki bi stražili njihovo čredo ovac?« Ne vem, kaj misli zdaj, ko so volkovi pregnali tudi pse oziroma so se ti ob napadu volkov razbežali, tako da drobnici ni bilo pomoči. Tudi ta si zasluži zaščito, mar ne?

Morda pa bi veljalo razmisliti o kontracepciji, tako kot so to storili z golobi. Toda to je stvar strokovnjakov.

Kaj nam sicer pomeni ugotovitev, da so volkovi spremenili navade, da ni več pravih »vodij« tropa, da se je vse porušilo? Kmetom in drobnici bore malo. Časa za preučevanje namreč nimajo več, celo za preživetje ne.

Zato so pomembne napovedi pristojnega ministra, da bo treba stvari resno vzeti v roke, predvsem pa morajo to storiti pravi strokovnjaki. Kdo pa drug? »Ulica« res ne more odločati, saj lahko vedno spodbudiš ljudi, da nosijo transparente in zahtevajo to ali ono. Kolikokrat so jih nosili tudi v imenu politike. Bila sem celo na kakšnem plakatu in pisalo je, »naj vrnem otroke«, pa jih sploh nisem vzela. Kako lahko je prepričati ljudi, da je nekdo nekaj storil ali da bi moral storiti, pa ni.

Podpisali bi se tudi, če bi bilo treba koga ustreliti, saj sploh ne razmišljajo veliko. Glavno, da na transparentu ni njihovega imena.

Strah me je družbe, v kateri nenehno prihaja do peticij »za« in »proti«, ker veš, da bo zmagal »močnejši«. Strah me je družbe, v kateri bijejo plat zvona, ko je že prepozno. Strah me je družbe, v kateri zadeve razlaga vsak, ki ima pet minut časa, pa čeprav ni prav nihče strokovnjak. In prav tako me je strah napovedi vseh vrst referendumov. Ljudje sploh ne vedo, kaj si misliti o referendumskem vprašanju in kako glasovati, pa jih oblast vseeno spodbuja, naj se ga udeležijo in odločijo. O čem? O tem, o čemer se ni uspelo zediniti odgovornim in plačanim za to? Da ne govorimo o denarju, ki ga referendum dobesedno »požre« ali »pokuri«. Kot da bi ga imeli preveč!

Spoštovani minister, odločno povejte, kako bo ravnalo ministrstvo, kajti sicer se bodo vedno pojavljale grožnje za zaprtje cest, sejmov, mostov, prireditev in še marsičesa.

Avtoriteta z znanjem je tisto, kar nujno potrebujemo. Na prav vseh področjih. »Le čevlje torej sodi naj kopitar.«