Urad je sporočil, da še vedno načrtujejo uvedbo 10-odstotnih dodatnih carin na 300 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske, vendar pa jih bodo za določene izdelke preložili na 15. december. Poleg carin na pametne telefone, oblačila in prenosne računalnike bodo preložili tudi carine na čevlje, konzole za video igre, igrače in računalniške monitorje.
Poleg tega bodo s carinskega seznama popolnoma črtali določene proizvode, ki še niso objavljeni. Urad bo dodatne podrobnosti objavil kasneje, ko bo sprejeta odločitev, kako in kaj.
Kitajsko ministrstvo za trgovino je pred ameriško potezo sporočilo, da se je podpredsednik kitajske vlade Liu He po telefonu pogovarjal s finančnim ministrom Stevenom Mnuchinom in trgovinskim predstavnikom ZDA Robertom Lighthizerjem. Dogovorili so se, da se bodo srečali čez dva tedna.
Trump je 1. avgusta kot z jasnega neba ustrelil, da bo 1. septembra uvedel še 10-odstotne carine na preostalih 300 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske, ki ga doslej še ni dodatno ocarinil. Od takrat naprej se ni mogel hvaliti z rastjo borznih indeksov, saj je osrednji širši Indeks Standard & Poor's 500 padel doslej za okrog štiri odstotke.
Zaostritev trgovinske vojne sredi pogajanj s Kitajsko so mu odsvetovali praktično vsi gospodarski svetovalci razen jastreba Roberta Navarra, ki se mora otepati obtožb konservativnih medijev in analitikov, da bodo naslednjo recesijo, ki prihaja zaradi trgovinske vojne, krstili z njegovim imenom.
Trump objavlja tvite o kmetih, ki ga še naprej podpirajo, čeprav je Kitajska zaradi njega nehala kupovati ameriške kmetijske pridelke, drugi kmetje okrog demokratskih predsedniških kandidatov v Iowi pa so se začeli glasno pritoževati, da jim ni jasno, kam predsednik pelje zadeve. Jasno jim je le, da imajo škodo.
Trump, ki si želi še štiri leta na čelu ZDA, se je začel zavedati, da bo to izjemno težko, če bo izgubil glavni argument, s katerim se hvali vsak dan, to je trdnost ameriškega gospodarstva. Njegova trgovinska vojna s Kitajsko je že prepričala centralno banko Federal Reserve, da zniža ključno obrestno mero, čeprav je to v času gospodarske rasti zapravljanje streliva, ki ga bo potrebovala pri naslednji recesiji.
Ta po mnenju analitikov pri banki Goldman Sachs zanesljivo prihaja, vprašanje je le, kdaj. Če pride pred volitvami, je igra za Trumpa končana, pa naj se še tako rudi zvaliti krivdo na koga drugega, na primer na Federal Reserve in tujino, ki menda izkorišča ZDA.
Trumpov torkov tvit o Kitajski, ki bo morda tokrat kupovala na veliko od velikih ameriških kmetov, namiguje, da mu zadeve postajajo jasne. Možnost trgovinskega dogovora je ponovno kot že tolikokrat doslej navdušila Wall Street in borzni indeksi so začeli nadomeščati izgubljeno. V sredo se pričakuje Trumpov tvit s samohvalo o rasti borznih indeksov, potem ko jih je najprej potopil.
