Levica je 25. marca letos s strankami manjšinske vladne koalicije podpisala sporazum o sodelovanju v letu 2019 in s tem po njihovem mnenju zagotovila nekatere pomembne korake na poti v bolj socialno, bolj solidarno in bolj pravično družbo. Sporazumeli so se okoli 13 projektov, ki so razdeljeni v štiri sklope: odpravljanje izkoriščanja s prekarnimi zaposlitvami, zagotavljanje dostopa do ustreznih stanovanj, pravična obdavčitev kapitala, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. A so za zdaj sprejeli le novelo zakona o nepremičninskem posredovanju, s katero se bo na predlog Levice omejilo plačilo za nepremičninsko posredovanje pri najemu in morebitne dodatne stroške.
Večina projektov šele v pripravi
Rok za sprejetje predloga za omejitev agencijskega dela in zagotavljanje socialne varnosti agencijskim delavcem je na spletnem monitorju določen za julij letos, a sprememba ni niti še v parlamentarnem postopku. V Levici predlagajo postopno znižanje deleža agencijskih delavcev v podjetjih s sedanjih 25 na 10 odstotkov in odpravo izjem, ki jih predvideva trenutna ureditev.
Šele v pripravi je tudi predlog za ponovno zaposlovanje v javni upravi tistih delavcev, ki jih zdaj najemajo prek najema storitev. Rok za sprejetje tega ukrepa pa je postavljen v november. Prav tako je v pripravi predlog za postopno ukinitev posredovanja študentskega dela prek študentskih servisov in prenos te funkcije na državni zavod za zaposlovanje, kar bo po njihovem mnenju sprostilo sredstva za dvig štipendij.
Medtem je predlog za ureditev plačil in pravic iz dela za delavce študente že v parlamentarnem postopku. Levica predlaga med drugim dvig minimalne urne postavke za študentsko delo na raven, ki bo ustrezala prejemkom delavcev, zaposlenih za minimalno plačo.
Ureditev bolniških nadomestil za samozaposlene je, kot kaže spletni monitor Levice, šele v pripravi. Po predlogu bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije namesto od 31. dne bolniške odsotnosti kril bolniško nadomestilo za samozaposlene od četrtega dne odsotnosti. Kot alternativni predlog v Levici predlagajo ureditev bolniških nadomestil za samozaposlene v kulturi, kar predvideva tudi sporazum z vlado. To je po mnenju Levice "korak v pravo smer, a problematike ne rešuje celostno". Napovedujejo, da bodo tak predlog podali, če vladne stranke ne bodo podprle celostne rešitve za samozaposlene delavce.
Pri prenosu stanovanj z DUTB koalicija povozila Levico, pereče bo tudi zdravstvo
Prenos stanovanj in zemljišč Družbe za upravljanje terjatev bank na Stanovanjski sklad RS je v parlamentarnem postopku, a vladna koalicija na odboru DZ ni sledila predlogu Levice za neodplačen prenos vseh nepremičnin. Poslanci so se strinjali z mnenjem vlade, da je odplačen prenos manjšega števila nepremičnin primernejši in hitrejši.
Spletni monitor kaže, da so šele v pripravi še štirje ukrepi, ki bi morali biti sprejeti do konca leta. Omejitev višine in rasti najemnin, omejitev negativnih posledic AirBnB na ceno najemnin in stanovanj, postopen dvig davka na dobiček na 22 odstotkov in uvedba minimalne petodstotne obdavčitve ter ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Prav slednje bo kmalu spet aktualno, saj je Levica predstavitev zakona napovedala za jesen. Kot je koordinator Levice Luka Mesec dejal sredi julija, ko je Vzajemna podražila premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, "je tokratna podražitev lahko zadnja, le vlada se mora jeseni držati dogovora in podpreti zakon".
V sporazumu o sodelovanju Levice z vlado so sicer navedli, da bo delovna skupina strank koalicije in Levice po preučitvi finančnih učinkov in le, če bodo ti ukinitev dovoljevali, pripravila in do sredine septembra uskladila del sicer novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo urejal ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zavarovanje. Spremembe, s tem povezane, bodo v zakonodajni postopek vložene do konca leta 2019, veljati bodo začele januarja leta 2021, določa sporazum.
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se omenja že več let, a je to eden trših orehov vsakokratne koalicije. Pričakovati je, da bo tako tudi tokrat.
Tudi sicer so ukrepi v zdravstvu kamen spotike v sodelovanju Levice z vlado, zlasti glede možnosti vključevanja zasebnih zdravstvenih izvajalcev. Levica je že ostro nastopila proti nameri ministra za zdravje Aleša Šabedra, da bo treba za krajšanje najbolj akutnih čakalnih dob sprostiti vse vire na trgu. Že pred nekaj meseci pa je odbor DZ s pomočjo koalicije zavrnil predlog spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim je želela Levica zakrpati zakonodajne vrzeli, ki po njihovem mnenju omogočajo privatizacijo zdravstva.
Nezaupnice in volitev si ne želi nihče
Ker želijo v vladi za primer morebitnega veta proračunskim dokumentom zagotoviti 46 glasov, utegne ta iskati glasove še pri drugih strankah opozicije, morda SNS, ki je podprla tudi rebalans proračuna, ali pri NSi. To možnost omenjajo tudi analitiki. Predsednik NSi Matej Tonin je pred nekaj dnevi ponovno izrazil pripravljenost projektnega sodelovanja z vlado, in sicer "od zakona do zakona, od projekta do projekta". Analitika Andraž Zorko in Alem Maksuti sicer menita, da si nezaupnice in volitev ne želi nihče.
Ni resne nevarnosti za nezaupnico
Po mnenju Zorka iz Valicona ni resne nevarnosti, da bi zaupnica postala nezaupnica, prav tako dvomi, da bi si Šarec, če bi taki znaki obstajali, upal iti v to. "Roko na srce, ni razloga za to, da bi kdorkoli glasoval za nezaupnico, ker sta možna le dva scenarija: ali alternativna, desnosredinska vlada, ki pa je malo verjetna, ali pa volitve," je pojasnil Zorko. Volitev pa si po njegovih ocenah v resnici nihče zares ne želi. Morda bi bil za to le Šarec, če bi sodil po javnomnenjskih anketah. "Ne sme pa pozabiti, da je imela LMŠ februarja 2018 po javnomnenjskih raziskavah v povprečju okoli 26 odstotno podporo, štiri mesece pozneje, na volitvah, pa so dobili dobrih 12 odstotkov," je spomnil Zorko in dodal, da je za Šarca značilno, da ima bistveno višjo "deklarirano" podporo kot pa dejansko podporo na volitvah.
Kljub temu pa v primerjavi z drugimi novimi strankami v zadnjem desetletju, med katerimi je večina propadla, ocenjuje, da je Šarec format politika, ki bo preživel. "LMŠ za zdaj spretno pelje vse skupaj. Šarec je lepa kombinacija novodobnega politika z elementi populizma, ki je prilagojen slovenskemu okolju, je bolj lev kot desni, čeprav uspešno krmari med enim in drugim. Za vsako izjavo, ki ga postavlja bolj na desno, in nad katero so levičarji malo osupli, sledi en obisk partizanske proslave," je ponazoril Zorko. Za zdaj Šarcu to po njegovih ocenah daje rezultate vsaj na deklarativni ravni.
Kakor koli močnega se počuti, si Šarec ne bi upal na volitve
Tudi po besedah Maksutija z Inštituta za politični menedžment poskuša Šarec na partnerice pritiskati z legitimnostjo, ki jo ima trenutno v javnem mnenju, a analitik "ne bi toliko stavil na javnomnenjske raziskave", ker se v Sloveniji stvari izjemno hitro spreminjajo. Poguma zrušiti lastno vlado - kar skuša Šarec nakazati, ko omenja možno zaupnico na proračun - po njegovem mnenju nihče v Sloveniji nima. To bi bilo tudi tokrat, v času od morebitnega padca vlade v septembru do volitev, preveliko tveganje. "Kakor koli močnega se Šarec počuti, si ne bi upal na volitve," je ocenil analitik in pritrdil oceni, da volitve v resnici trenutno nikomur ne ustrezajo.
Podobno kot Zorko tudi ne verjame, da bi v tem mandatu DZ lahko prišlo do oblikovanja druge vlade. "Edina rošada, ki bi se morda lahko zgodila, je to, da bi s koalicijo namesto Levice sodelovala NSi," meni in ugotavlja, da bi Šarec tudi za proračun utegnil iskati podporo dela opozicije. Predvsem NSi po njegovih ocenah ukrepi te vlade glede na program delno ustrezajo, "so pa tudi pripravljeni na kompromise, ker vedo, kako politika deluje in niso tako radikalni".
Pri Levici, ki svoje sodelovanje pogojuje, se mu zdita možna dva scenarija: Ali bo vladi še nekoliko podaljšala čas za uveljavitev zavez, kar se mu zdi bolj realno, ali pa bo izstopila iz sodelovanja s koalicijo in proračuna ne bo podprla, ker "nekaj mora pokazati". Levica si s tem, da ostaja v sodelovanju z vlado, po Maksutijevem mnenju dela škodo.
Po ocenah Zorka pa Levica ne bo storila nič manj ali več, kar je pokazala že do sedaj. Podobno kot Šarec, tudi Levica "spretno krmari med sodelovanjem z vlado in (ne)zadovoljstvom svoje volilne baze - ko ta postane nezadovoljna, se predsednik Luka Mesec javno postavi ne pozicijo proti vladi, a razmerja se ne spremenijo", je pojasnil.
Je pa v tem kontekstu po mnenju Zorka pomembna vloga NSi, ki daje jasne znake želje po sodelovanju z vlado: "S tem se po eni strani distancira od SDS, po drugi pa oža manevrski prostor Levici. To bi se lahko pokazalo že pri sprejemanju proračuna."
Jesen tako prinaša merjenje strankarskih moči in poguma posameznih vodij, kar lahko prinese tudi spremembe v političnih razmerjih. Na ta pa bi morda utegnile vplivati tudi napovedane spremembe v strankah; ena od njih bo zamenjava v vrhu SMC, od koder se poslavlja njen prvi in za zdaj edini predsednik Miro Cerar. Njegov najverjetnejši naslednik je gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki bi lahko po nekaterih ocenah prinesel preobrat v stranki.
Ljubljana, 13. avgusta (STA)
