c S
Upokojenci nezadovoljni z občasnimi deli, zdaj jim grozijo še globe 06.08.2019 07:10 Upokojenci pogosto težko shajajo s pokojnino, zato je vlada leta 2013 zanje uvedla institut občasnih in začasnih del. Njihov obseg narašča, čeprav so upokojenci z ureditvijo nezadovoljni. Predvideva namreč omejitev zaslužka, pri čemer naj bi bile kršitve po novem predlogu ministrstva za delo sankcionirane. Dela naj bi bila tudi preveč obdavčena.

Občasna in začasna dela lahko v skladu z zadnjo reformo trga dela od 1. julija 2013 dalje opravljajo vsi upokojenci, razen tistih, ki prejemajo le delno starostno ali predčasno pokojnino. Upokojencem naj bi omogočila vnovičen vstop na trg dela, s čimer naj bi ohranili družbeno in individualno udejstvovanje ter poskrbeli za dodaten zaslužek. Na višino pokojnine namreč ne vplivajo.

Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem. Za razliko od študentskega dela, ki ga posredujejo študentski servisi, pri tej obliki dela ni posrednika, zato je način iskanja dela oz. delavca prepuščen izključno upokojencem in delodajalcem.

Omejitve za upokojence in delodajalce

Začasno in občasno delo lahko sicer upokojenec opravlja največ 60 ur v koledarskem mesecu. Višina urne postavke in dohodka se usklajujeta z rastjo minimalne plače. Urna postavka v letu 2019 ne sme biti nižja od 4,76 evra, dohodek za opravljeno delo pa ne sme preseči 7127,68 evra na leto. Upokojenec lahko delo sicer opravlja pri več delodajalcih hkrati, a v seštevku ne sme preseči predpisanih omejitev.

Upokojenci se z omejitvami števila opravljenih ur na mesec in višine letnega zaslužka ne strinjajo. V tej luči so, kot so poudarili v Zvezi upokojencev Slovenije (Zdus), posebej razočarani nad predlogom novele zakona o urejanju trga dela, ki je v javni razpravi in predvideva globe tudi za kršenje prekoračitve letnega zaslužka.

"Do sedaj prekoračitev letnega zaslužka ni bila sankcionirana, vendar ministrstvo za delo predlaga globe za prekoračitev omejitev, za delodajalca od 2000 do 3000 evrov, za upokojenca pa 500 evrov. Ali ne bi bilo bolje za upokojenca, da se zviša zgornjo mejo tako glede letnega zaslužka kot števila opravljenih ur na mesec?" se sprašujejo.

Omejitve sicer veljajo tudi za delodajalce in so odvisne od števila delavcev, ki jih zaposlujejo. Pri delodajalcu brez zaposlenih je denimo v koledarskem mesecu dovoljeno opraviti 60 ur začasnega dela, pri delodajalcu z vključno deset zaposlenimi 100 ur, pri tistem z več kot 100 zaposlenimi pa 1050 ur.

V štirih letih podvojitev uporabnikov

Za občasna in začasna dela se je po podatkih, ki jih je posredovala Finančna uprava RS (Furs), leta 2014 odločilo 4749, leta 2016 7057, lani pa že 9411 upokojencev. Bruto dohodek upokojencev, ki so ta dela opravljali leta 2014, je nanesel 8,1 milijona evrov, lani pa 19,4 milijona evrov. Če je bruto dohodek upokojenca z naslova občasnih in začasnih del pred petimi leti v povprečju znašal 1705,6 evra bruto, je tako lani znašal 2061,4 evra bruto.

Število upokojencev, ki se odločajo za to obliko zaslužka, torej narašča, še več zanimanja pa bi bilo verjetno ob drugačni davčni ureditvi. Kot so opozorili v Zdusu, "je davčna obremenitev zaradi omejenega števila ur in zaslužka upokojenca na letni ravni vsekakor previsoka", težave pa vidijo tudi v birokraciji.

Upokojenec, ki z občasnimi in začasnimi deli denimo zasluži 200 evrov bruto, neto prejme 145,46 evra, so pojasnili na Fursu. Davčna osnova je dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov in prispevke za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka od dohodka. Akontacija dohodnine od dohodka se plača od davčne osnove po 25-odstotni stopnji.

Izplačilo se všteva tudi v letno osnovo za dohodnino. "Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni višji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko dohodnine," so opozorili na Fursu.

Delodajalec medtem ob plačilu dela upokojenca zanj poravna še mesečni pavšal za poškodbe v višini 5,03 evra, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 odstotka od dohodka ter posebno dajatev v višini 25 odstotkov od dohodka. Sredstva od slednje so namenjena ukrepom aktivne politike zaposlovanja.

Največ starejših v zdravstvu in kmetijstvu

Podatkov o tem, po kakšnih občasnih in začasnih delih najraje posegajo upokojenci, medtem ni na voljo. Na spletnih straneh državnega statističnega urada je mogoče najti le podatek, v katerih dejavnostih so denimo starejši od 65 let najbolj aktivni na splošno. A med temi so lahko tudi zaposleni in samozaposleni.

Lani se jih je daleč največ, prek 500, ukvarjalo z zdravstvom (559) ter kmetijsko proizvodnjo in lovom oz. z njima povezanimi storitvami (504). 413 jih je služilo v izobraževanju. Prek 200 jih je delalo v kopenskem prometu in cevovodnem transportu (263) ter v posredništvu in trgovini na debelo, razen z motornimi vozili (239).

195 jih je dohodek pridobivalo v arhitekturnem in tehničnem projektiranju, tehničnem preizkušanju in analiziranju, 156 v specializiranih gradbenih delih, 145 v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, po 124 v dejavnosti uprav podjetij, podjetniškem in poslovnem svetovanju ter trgovini na drobno, razen z motornimi vozili, 123 pa v dejavnosti strežbe jedi in pijač.

Ljubljana, 05. avgusta (STA)