Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti želi socialno politiko ločiti od družinske, je ministrica povedala v četrtek na novinarski konferenci, sicer namenjeni predstavitvi ukrepov za hitrejše reševanje vlog za letne pravice. Po njeni napovedi bodo septembra začeli intenzivno javno razpravo o možnosti, da bi otroški dodatek postal univerzalni temeljni dohodek, saj želijo o tem vprašanju doseči čim širši družbeni konsenz.
Po njenih besedah je cilj ideje o otroškem dodatku kot univerzalnem temeljnem dohodku opozoriti, da otroški dodatek ni socialni transfer in da so vsi otroci enaki.
Otroški dodatek se ne bi smel razlikovati glede na gmotni položaj družine
Na Inštitutu RS za socialno varstvo pozdravljajo ministričino idejo, saj so bili vedno mnenja, da je treba otroški dodatek izločiti iz transferjev socialnega varstva. Otroški dodatek je ukrep družinske in ne socialne politike, je pojasnila direktorica inštituta Barbara Kobal Tomc. "Če želimo, da je popolnoma univerzalen, potem ga morajo prejemati vsi otroci v enakem znesku," je dodala.
Po njenih besedah se lahko razlikuje glede na njihovo starost, saj so povprečni življenjski stroški za otroka v različni starosti različni, ne bi pa se smel razlikovati glede na gmotni položaj družine.
Tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) se že leta zavzema za povrnitev dodatka v družinsko politiko. Za to so se zavzeli v številnih pogovorih z odločevalci, tudi na zadnjem sestanku pri ministrici Klampferjevi pred dvema mesecema, je poudarila predsednica zveze Darja Groznik.
Uvedba temeljnega otroškega dodatka bo dobra poteza
Groznikova meni, da bo uvedba temeljnega otroškega dodatka "dobra poteza in korak naprej k izkazovanju skrbi za otroke". Po njenem opozorilu mora biti dodatek namenjen razvoju otrokovih sposobnosti in talentov.
V Evropi je po njenih besedah več modelov določanja tega dodatka - od lestvice, ki je postavljena v odvisnosti od siceršnjega dohodka družine, do enotnega zneska. V zvezi, ki bo sodelovala v razpravi, bodo počakali na konkretne predloge in se potem odzvali nanje.
Aktualen pa ostaja tudi njihov razmislek, da morajo ob uvedbi univerzalnega otroškega dodatka ostati tudi vsi transferji, ki so namenjeni večji kakovosti življenja otrok oziroma družin. "Revščina, ki vodi v slabe življenjske razmere, socialno izključenost in tudi manj možnosti za razvoj in šolanje otrok, namreč še zdaleč ni izkoreninjena kljub dobrim gospodarskim kazalcem države," je izpostavila Groznikova.
Nova rešitev ne bo smela poslabšati položaja otrok
Da nevladne organizacije že dolgo opozarjajo, da je treba pri uveljavljanju socialnih prejemkov otroški dodatek izvzeti iz prihodkov družine, je pojasnila Romana Zidar iz Slovenske fundacije za Unicef. Otroški dodatek se namreč v tem primeru upošteva kot dohodek družine, medtem ko je namen otroškega dodatka ta, da se otrok zdravo razvija in da se spodbuja enake možnosti za vse, je dodala.
Pri oblikovanju novih rešitev bo treba po njenem svarilu paziti na to, da otroci ne bodo na slabšem. "Otroški dodatek bo lahko univerzalen le v primeru, če bo določen v najvišji možni višini za vse otroke," je opozorila. V nasprotnem primeru bi bili na slabšem prav tisti, ki so najbolj ranljivi, je pojasnila.
Nova ureditev bo morala biti v korist otrok
Tudi v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij (PIC) pozdravljajo odločitev o začetku javne razprave o univerzalnem otroškem dodatku, saj gre za nov pristop k urejanju pravic otrok. Pri tem si obetajo, da bo razprava kakovostna, najverjetneje pa tudi z različnimi pogledi na to vprašanje.
"Upamo, da bo javna razprava prinesla različne strokovne poglede in da bo sprejeta odločitev, ki bo v korist otrok, kar mora biti glavno vodilo celotne razprave," je dejala direktorica centra Katarina Bervar Sternad. Pri tem po njenih besedah ne gre spregledati, da otroci kljub vsemu ne živijo v enakih okoliščinah in da bo treba v razpravi premisliti tudi ta vidik.
V centru se načeloma strinjajo, da otroški dodatek postane univerzalna pravica. Vendar pa je treba natančno preučiti vse posledice, ki bi jih takšna ureditev prinesla, je dodala.
Ljubljana, 29. julija (STA)
