Kot je sporočil francoski predsednik, so na pariškem posvetu zunanjih in notranjih ministrov EU ter predstavnikov mednarodnih organizacij o migracijah v Sredozemlju podprli predlog dogovora, ki sta ga predložili Francija in Nemčija in katerega cilj je doseči učinkovitejši sistem porazdelitev ljudi, rešenih na morju.
Po besedah Macrona je v ponedeljek 14 držav načelno podprlo omenjeni predlog, osem pa jih je napovedalo aktivno sodelovanje. Med njimi so Francija, Nemčija, Finska, Luksemburg, Portugalska, Litva, Hrvaška in Irska, so sporočili iz Macronovega urada, preostalih šest držav pa niso imenovali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi sicer Macron ni predstavil kakih podrobnosti, je pa dejal, da bo pobuda delovala "hitro" in "avtomatično", poroča spletni portal France24.
Italijanski notranji minister Matteo Salvini je v Parizu sprejeti kompromisni predlog ostro kritiziral. "Macron nam ne sme ukazovati," je po poročanju italijanskih medijev sporočil Salvini, ki se, tako kot tudi nekateri drugi ministri članic EU, posveta ni udeležil.
"Srečanje v Parizu je bilo napaka po vsebini in obliki. Italija ne bo poslušala niti enega ukaza več. Če želi Macron razpravljati o migrantih, naj pride v Rim," je ocenil Salvini po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.
Salvini je tudi poslal pismo francoskemu kolegu Chirstophu Castanerju in v njem posvaril pred posledicami odločitev, "ki jih sprejemajo samo v Parizu in Berlinu", dodaja France24.
Do predloga iz Pariza je bil kritičen tudi bivši avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kot je dejal med obiskom v Silikonski dolini, ne razume, zakaj se je ta razprava začela znova.
Posebni odposlanec zunanjega ministra Andrej Logar, ki se je srečanja udeležil v imenu Slovenije, je glede na ponedeljkovo sporočilo MZZ med drugim izpostavil, da Slovenija podpira skupno evropsko rešitev glede migracij in nasprotuje enostranskim potezam ter podpira reformo skupnega evropskega azilnega sistema.
Izpostavil je še, da je za Slovenijo ključnega pomena t. i. zahodnobalkanska migrantska pot, zato je še posebej dejavna prav v tej regiji.
Na pariškem posvetu so se sicer sodelujoči strinjali, da je treba nadaljevati boj proti tihotapcem z ljudmi in zaščiti človekove pravice migrantov v Libiji. V zvezi s tem niso podali konkretnih predlogov, navaja APA. Macron je sicer v ponedeljek sporočil, da je libijsko vlado zaprosil, da zagotovi, da migrante v Libiji ne bi več zapirali, in da sprejme ukrepe za zagotovitev njihove varnosti, piše France24.
Organizacije, ki na morju rešujejo migrante, so pozdravile napredek, dosežen v Parizu. Pri tem sta Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) izpostavili predvsem, kot sta navedli, doseženo soglasje za samovoljno zapiranje migrantov in beguncev v Libiji, navaja APs.
Prav tako sta pozdravili korak naprej, ko gre za v Sredozemlju rešene ljudi. "Strinjali so se, da je nekaj treba storiti," je v Ženevi izjavil predstavnik UNHCR Charlie Yaxley. Ocenil je tudi, da je zadeva dobila nov zagon.
UNHCR in IOM sta bila sicer v ponedeljek kritična do, kot sta navedla, kampanje kriminalizacije reševalnih ladij v Evropi. V skupni izjavi sta zapisala, da je treba prepoznati ključno vlogo, ki jo odigrajo nevladne organizacije. Teh se zato, ker rešujejo življenja, ne bi smelo kriminalizirati oz. stigmatizirati.
Po podatkih UNHCR je letos pri poskusu doseči Evropo v Sredozemskem morju umrlo najmanj 426 ljudi.
Nemčija in Francija sta sicer že minuli teden v Helsinkih poskušali doseči skupno prehodno ureditev o prerazdelitvi migrantov, ki jih rešijo v Sredozemskem morju. Novo izredno srečanje na to temo je sedaj predvideno v prvem tednu septembra na Malti.
Skupna evropska ureditev naj bi preprečila, da bi Italija in Malta ladjam z rešenimi migranti na krovu še naprej prepovedali vplutje v svoja pristanišča. Obe državi sta v preteklosti to že večkrat storili, saj se bojita, da bosta morali nezakonite migrante, ki bi vstopili na njeno ozemlje, tudi obdržati.