Predlagatelji med drugim izpodbijajo 150.a člen zakona o kazenskem postopku, ki govori o uporabi tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne telefonije, ne da bi predlagali zadržanje njegovega izvrševanja, je pojasnilo ustavno sodišče. Čeprav predlagatelji niso predlagali začasnega zadržanja tega člena, se je ustavno sodišče za to odločilo po uradni dolžnosti.
Ukrep uporabe IMSI lovilcev je, kot zapišejo, lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine , med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena.
"Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov," navaja ustavno sodišče. Zato je ustavno sodišče v danes objavljeni odločbi začasno zadržalo izvajanje le 150.a člena, ne pa tudi ostalih zakonskih sprememb, ki jih izpodbijajo poslanci SDS in Levice. Zadevo bo sicer ustavno sodišče obravnavalo prednostno.
Vložili so namreč tudi zahtevo za oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter členov 149.b, 149.c in 156. ter drugega stavka prvega odstavka 216. člena zakona o kazenskem postopku. Spremenjeni členi urejajo tako imenovane prikrite preiskovalne ukrepe, ki omogočajo zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov iz zasebnega življenja posameznikov.
Vlagatelji zahteve za oceno ustavnosti menijo, da gre pri noveli zakona, ki ureja kazenski postopek, za številna vprašanja, ki se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja ter nadzora podatkov o prometu, za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost.
Prepričani so, da je zakon v omenjenih delih protiustaven, saj da krši 2., 8., 14., 15., 22., 23., 35., 36. in 153. člen ustave. Gre med drugim za določbe, ki vsakomur zagotavljajo enake pravice in svoboščine ter njihovo varstvo, tudi sodno, pravico do zasebnosti in nedotakljivost stanovanja.
Vlada sicer meni, da izpodbijane določbe večinoma dopolnjujejo že veljavno ureditev, da v pravni red vnašajo višjo stopnjo jasnosti in določnosti, da se z njimi odpravljajo težave, zaznane v praksi, in da so usklajene z zahtevami, izhajajočimi iz ustavnosodne presoje, prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, predvsem pa temeljijo na načelu sorazmernosti.
Ti podatki so lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, nanašajo pa se lahko na širši krog posameznikov. Ustavno sodišče je ocenilo, da bi sicer izvrševanje teh členov lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, ki pa bi lahko nastale tudi z zadržanjem izvrševanja izpodbijanih določb, če bi se izkazalo, da niso v neskladju z ustavo.
Nemožnost uporabe pooblastil za izvrševanje prikritih preiskovalnih ukrepov bi namreč izrazito negativno vplivala na možnosti državnih organov za uresničevanje javnega interesa po kazenskem pregonu storilcev kaznivih dejanj in s tem na varstvo pravic žrtev in drugih posameznikov do osebnega dostojanstva in varnosti iz ustave, je še zapisalo ustavno sodišče.
Ljubljana, 23. julija (STA)
