Po današnji razpravi je predvidena priprava predloga vladnega gradiva s ciljem obravnave in potrditve predloga na prvi avgustovski seji vlade. Potrditvi na vladi bo sledila predstavitev na pristojnih odborih v državnem zboru v septembru, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Spomnili so, da je vlada marca potrdila celovito projektno nalogo, ki je določila temeljna izhodišča in časovni načrt priprav Slovenije na predsedovanje. Resorji so nato opravili številne pogovore z evropskimi institucijami ter Nemčijo in Portugalsko kot partnericama tria zaporednih predsedujočih držav EU. Na podlagi teh pogovorov je bil pripravljen predlog osnutka prednostnih nalog za ministrsko razpravo.
Na današnjem posvetu so ministri kot element, ki naj bi povezoval slovensko predsedovanje, izpostavili trajnostno, vzdržno in zeleno ter sledili načelu "manj je več". Tako so nastali trije vsebinski sklopi, ki se med seboj prepletajo in povezujejo, so pojasnili na Ukomu.
Sama ideja Evropske unije je osnovana na vladavini prava, trajnostnem razvoju v najširšem pomenu s socialnega, okoljskega, prehranskega, finančnega in raziskovalno-znanstvenega vidika. Nič od naštetega pa ni možno, če ne poskrbimo za varnost Evropejk in Evropejcev in smo dober ter konstruktiven partner v soseščini in svetu.
Ob tem so dodali, da bo velik del aktivnosti obsegala tudi podedovana agenda, znotraj katere bo Slovenija poiskala vsebine, ki so pomembne za njeno delovanje. Več bo znano v začetku prihodnjega leta, ko bo sprejet program Evropske komisije v novi sestavi za naslednje zakonodajno obdobje (2019-2024).
Poudarili so še, da zaveza vlade ostaja, da predsedovanje Slovenije Svetu EU ni le projekt državnih institucij, temveč ljudi. Tako so bili k sodelovanju že povabljeni grafični oblikovalci pri natečaju za izbiro celostne grafične podobe predsedovanja, lokalne skupnosti pa so bile povabljene k oblikovanju spremljevalnega programa podministrskih dogodkov po celotni Sloveniji. Priprave na predsedovanje tudi na drugih področjih tečejo po začrtani časovnici, so dodali.
Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala EU, odkar je leta 2004 postala članica povezave. Vmes je sicer začela veljati lizbonska pogodba, s katero je EU dobila stalnega predsednika Evropskega sveta, tako da je vloga predsedujoče države manjša.
Vlada stroške projekta ocenjuje na 80 milijonov evrov, Slovenija bo predsedovala 30 ministrskim zasedanjem in še več kot 2000 drugim, večinoma v Bruslju, a tudi v Sloveniji. Vodja projekta je državni sekretar v kabinetu premierja Igor Mally.