Ministrstvo za pravosodje je že v letu 2017 za pripravo sodniške zakonodaje ustanovilo širšo delovno skupino, ki so jo sestavljali predsedniki sodišč z območja cele države. Letos pa je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič predlagal še delovno skupino predsednikov vseh treh stopenj sodišč z območja Ljubljane, da bi sodelovali pri pripravi rešitev za vzpostavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske enote sodstva na prvi stopnji.
V okviru obeh delovnih skupin se že dalj časa iščejo ustrezne rešitve za določitev bolj optimalne mreže sodišč in uvedbe ene vrste naziva sodnika na prvi stopnji. Obe spremembi sta usmerjeni v racionalizacijo poslovanja sodišč, ki bo omogočila izenačitev obremenitve in izrabe kadrovskih virov in vzpostavitev učinkovitejšega vodenja sodišč, vendar ne na škodo dostopnosti državljanov do sodnega varstva. Istočasno pomenita zaključek reforme, ki se je začela leta 2009 s koncentriranjem sodne uprave na okrožna sodišča.
Optimizacija mreže sodišč se pripravlja na pobudo sodstva, v sodelovanju s sodstvom in na način, da se predlogom sodstva prisluhne v največji možni meri, so zatrdili na pravosodnem ministrstvu. Letna poročila vrhovnega sodišča in dokumenti ob otvoritvah sodnega leta namreč kažejo, da sodstvo že dlje časa zaznava potrebo po teh spremembah.
Priprava normativnih podlag vseskozi poteka v komunikaciji s sodno vejo oblasti. V iskanju optimalnih rešitev pa so na ministrstvu za pravosodje pripravili več predlogov zakonodajnih rešitev. Širši strokovni javnosti jih bodo predstavili po sodnih počitnicah, po končani razpravi pa bosta dopolnjena predloga zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi posredovana v strokovno in kasneje medresorsko usklajevanje. Ministrstvo za pravosodje jeseni sočasno načrtuje tudi začetek razprave o možnosti ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov ter vloge Sodnega sveta, so še navedli na ministrstvu.
