Vlada dopolnitev ustave z 62.a členom predlaga, ker želi, da se na ustavni ravni uporabnikom slovenskega znakovnega jezika, ki jim je ta jezik materin, avtohton, zagotovi uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov.
V člen bi tako zapisali, da "za zagotavljanje enakega položaja oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, v družbi država izvaja jezikovno politiko za varovanje in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Položaj in posebne pravice uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji ureja zakon".
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v zvezi s predlogom že opozorili, da brez komunikacije posameznik ne more biti obveščen državljan.
Predsednik DZ Dejan Židan pa je javno zagotovil, da bo storil vse, kar lahko, da se zakonodajno kolesje zažene v smer omenjenih sprememb.
Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič je na nedavnem posvetu izrazil željo, da bi do spremembe ustave prišlo do 14. novembra, ko bo dan slovenskega znakovnega jezika. Slovenija bo, če bo do spremembe prišlo, peta država v EU, ki je znakovni jezik umestila v ustavo. To so že storile Avstrija, Madžarska, Finska in Portugalska.
Sta pa poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti že opozorila, da ustava tema manjšinama na narodnostno mešanih območjih zagotavlja uporabo svojih jezikov, tako bi morali po njunem predlog ustrezno dopolniti in v ustavo smiselno umestiti tudi madžarski in italijanski znakovni jezik.
V Sloveniji je približno 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, približno 75.000 oseb pa ima slušni aparat.
