Pomembna tema zasedanja bo uresničevanje zaveze, da članice do leta 2024 za obrambo namenijo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Novi statistični podatki za letos kažejo na 3,9-odstoten realen dvig v evropskih zaveznicah in Kanadi.
Cilj dveh odstotkov naj bi letos izpolnilo osem zaveznic. Slovenija naj bi letos za obrambo namenila 1,04 odstotka BDP, do leta 2024 pa 1,5 odstotka BDP. Po deležu BDP bodo za obrambo letos manj od nje namenili le Luksemburg, Belgija in Španija.
Drugi ključni obrambni cilj je, da se petina obrambnih izdatkov nameni za razvoj novih zmogljivosti. Letos naj bi ga uresničilo šestnajst zaveznic. Slovenija je z osmimi odstotki še vedno na zadnjem mestu, je pa delež okrepila.
Druga pomembna tema bodo priprave na svet brez pogodbe ZDA in Rusije o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF), ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov.
Zaradi vztrajnih ruskih kršitev je pričakovati, da bo ta pogodba 2. avgusta prenehala veljati. Rusija ima še pet tednov časa, da preverljivo uniči sistem izstrelkov SSC-8, s katerim jo krši, a nič ne kaže, da se bo to zgodilo, ocenjujejo v Natu.
Ministri, med njimi slovenski minister Karl Erjavec, bodo razpravljali tudi o izzivu novih tehnologij in potrdili sploh prvo zavezniško vesoljsko politiko. Znova se bo sestala tudi globalna koalicija za boj proti teroristični skupini Islamska država.
Pričakovati je, da bodo med obrambnim zasedanjem v Bruslju odmevale tudi napetosti med Iranom in ZDA, ki so se še dodatno zaostrile po nedavni sestrelitvi ameriškega brezpilotnega letala.
