Trump je v ponedeljek podpisal odlok, po katerem iranskemu vrhovnemu verskemu voditelju, ajatoli Aliju Hameneju in njegovemu bližnjemu krogu otežuje dostop do finančnih instrumentov. Obljubil je dodatne pritiske na Iran. Še ta teden naj bi na seznam dodali tudi iranskega zunanjega ministra Mohameda Džavada Zarifa.
"Pokazali smo veliko zadržanosti, ampak to ne pomeni, da jo bomo kazali v prihodnje," je dejal Trump. Napovedal je, da bi lahko sankcije trajale več let.
v
Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost John Bolton je v torek Iranu očital, da se ne odziva na ponudbo ZDA za pogovore. Na ponujeno roko sprave je spomnil tudi zunanji minister ZDA Mike Pompeo, ki v ponedeljek obiskal Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate.
Iranski predsednik Rohani je medtem v torek dejal, da ameriška odločitev za sankcije proti iranskim visokim predstavnikom kaže, da ZDA "lažejo" glede pogovorov. "Medtem ko pozivaš k pogajanjem, skušaš sankcionirati zunanjega ministra. Očitno je, da lažeš," je povedal.
Iransko zunanje ministrstvo je ob tem sporočilo, da sankcije proti iranskim voditeljem trajno zapirajo pot diplomaciji z Washingtonom. Sankcije so označili za nekoristne.
Generalni sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, kontraadmiral Ali Šamkani je medtem po poročanju iranske tiskovne agencije Fars napovedal, da bo Iran 7. julija prenehal spoštovati še nadaljnje zaveze iz jedrskega dogovora.
Šamkani je zapisal, da je naveličan nespoštljivosti evropskih držav. Po njegovem mnenju te izvajajo "okrepljen pritisk", da bi Iran prisilile k nadaljnjemu spoštovanju zavez iz jedrskega sporazuma, ne da bi druge podpisnice spoštovale svoje.
Rohani je 8. maja sporočil, da Iran ne bo več spoštoval omejitev glede zalog obogatenega urana in težke vode, kot jih določa sporazum iz leta 2015. Preostalim petim podpisnicam so dali do 7. julija čas, da začnejo spoštovati dogovor. Posvarili so, da bodo v nasprotnem primeru prenehali spoštovati še omejitve glede stopnje, do katere lahko obogatijo uran, in ukrepe glede težkovodnega reaktorja Arak.
ZDA, Velika Britanija, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati so sicer v ponedeljek skupaj pozvali k diplomatski rešitvi, ki bi lahko omilila napetosti z Iranom. "Pozivamo Iran, naj zaustavi nadaljnje akcije, ki bi ogrozile regionalno stabilnost in pozivamo k diplomatskim rešitvam za omilitev napetosti," je pisalo v sporočilu četverice.
Ta je tudi obnovila svojo zaskrbljenost zaradi napadov jemenskih upornikov, ki jih podpira Iran, na civilna letališča v Savdski Arabiji ter nedavno sabotažo ladij, za katero Washington krivi Teheran. "Ti napadi ogrožajo mednarodne plovne poti, na katere se zanašamo z našimi ladjami. Ladjam in posadkam je treba zagotoviti varno prečkanje skozi mednarodne vode," so dodali.
Tudi Varnostni svet Združenih narodov je v ponedeljek po zasedanju, ki so ga zahtevale ZDA, obsodil napade na tankerje. Menil je, da to predstavlja resno grožnjo plovbi in oskrbi z energijo ter mednarodnemu miru in varnosti. VS ZN je pozval vse vpletene strani in države v regiji k največji zadržanosti.
Pred povečevanjem napetosti v regiji so posvarile tudi Francija, Velika Britanija in Nemčija, ki so podpisnice mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem programu. Veleposlaniki teh treh držav so po zasedanju VS ZN pozvali k dialogu in izrazili podporo dogovoru.
Kitajska je prav tako Iran in ZDA pozvala, naj ohranita mirno kri in naj bosta zadržana. "Menimo, da vztrajanje pri največjem možnem pritisku (na Iran) ne bo prispevalo k rešitvi problema," je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. "Dejanja so pokazala, da imajo ti ukrepi nasproten učinek in zaostrujejo nemir v regiji," so poudarili.
Moskva pa je v torek zatrdila, da je bilo ameriško brezpilotno letalo, ki ga je pretekli teden sestrelila iranska vojska, v iranskem zračnem prostoru. Zavrnili so očitke, da Iran destabilizira razmere v regiji.
ZDA so sankcije proti Iranu znova uvedle že lani po odpovedi mednarodnemu jedrskemu sporazumu. Sankcije so uperjene predvsem proti iranski naftni in finančni industriji.
Maja letos so se v Perzijskem zalivu začeli dogajati napadi na tankerje, kar naj bi po trditvah ZDA izvajal Iran, ta pa to zanika. Minuli četrtek je položaj nevarno zaostrila še sestrelitev ameriškega brezpilotnega letala, za katerega Iran trdi, da je kršil iranski zračni prostor, ZDA pa, da je letel v mednarodnem zračnem prostoru nad Hormuško ožino.
