Predlog zakona opredeljuje, da so vsi proizvajalci določenih proizvodov skupaj finančno in organizacijsko odgovorni, da se zberejo in obdelajo vsi odpadki iz teh proizvodov, ki nastanejo na območju države. Proizvajalec lahko to obveznost izpolnjuje v obliki skupnega izpolnjevanja obveznosti ali samostojno.
Sodelujoče v razpravi je med drugim zmotila predvidena ureditev, ki proizvajalcu proizvodov s sedežem v Sloveniji nalaga izpolnjevanje obveznosti sistema razširjene odgovornosti tako v domači državi kot v drugi državi članici EU, kadar to zahtevajo predpisi te države članice EU. Na drugi strani pa je proizvajalcu s sedežem v drugi državi članici zgolj omogočeno - in ne predpisano - imenovanje pooblaščenega zastopnika za namene izpolnjevanja obveznosti v okviru sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti v Sloveniji. To pomeni tudi, da morajo slovenska podjetja zgolj odpreti podjetje v tujini in se bodo izognila plačevanju embalažnine, so bili kritični razpravljalci.
Peter Tomše iz sektorja za odpadke na okoljskem ministrstvu je izpostavil, da slovenska zakonodaja ne more zavezovati tujih podjetij, saj teh podjetij Slovenija niti ne more nadzirati in sankcionirati. Evropski trg proizvodov je enotni trg, področje odpadkov pa je nacionalno, je neskladje na ravni EU izpostavila direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte.
Deležnike je zanimalo tudi, kako se bodo v prihodnje določali deleži pri posamičnih tokovih odpadkov oz. kdo in kako bo določil, koliko znaša celotna skupna količina. Predlog zakonodaje namreč določa, da bo morala organizacija, ki bo želela zagotavljati skupno izpolnjevanje obveznosti za pridružene proizvajalce, pokriti najmanj 25 odstotkov količine proizvodov, dane na trg Sloveniji.
Pri nas so evidence že sedaj problematične in mnogi so v razpravi opozarjali, da se je tudi po uvedbi obveznosti o poročanju za proizvajalce, ki dajo na trg letno manj kot pet ton embalaže, pri Arsu registriralo le 8000 zavezancev, kar je občutno manj od neuradnih ocen. Na ministrstvu so pojasnili, da bo to, koliko je 100 odstotkov, v prvem letu izvajanja novega sistema prepuščeno vladi oz. urejeno v podzakonskih aktih.
Sodelujoči so se spraševali tudi, kdo bo v prihodnje bdel nad poročanjem o količinah embalaže, saj bo to poročanje v domeni proizvajalcev. Predstavniki ministrstva so pojasnili, da bodo to inšpektorji - ti pa so že sedaj zasuti z delom.
V razpravi so deležniki opozorili še na razmeroma kratke roke za vzpostavitev novega informacijskega sistema, ki naj bi omogočal delovanje sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti in spremljanje izvajanja obveznosti. V Sloveniji se je namreč vzpostavljanje podobnih informacijskih sistemov v preteklosti že krepko zavleklo, v tem primeru pa bodo veliki proizvajalci še morali uskladiti svoje sisteme z državnim.
Predstavniki ministrstva so priznali, da je postavljeni rok - sistem naj bi zaživel z letom 2022 - ambiciozen. Če bo potrebno, bodo uvajanje prisiljeni tudi preložiti, so dodali.
Pripombe in predloge na predlagano novelo sicer na ministrstvu pričakujejo do 4. julija.
