"Pogajanja so bila kompleksna, več dela bo potrebnega, napravili smo več majhnih korakov, ki skupaj pomenijo pravi napredek," je rezultat na kratko povzel šef evroskupine, portugalski finančni minister Mario Centeno.
Ministri so se dogovorili o glavnih lastnostih proračuna z uradnim imenom proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost, kar je pomemben korak naprej v procesu poglabljanja enotne evropske valute, je izpostavil Centeno.
Proračun bo, kot pove njegovo ime, pomagal krepiti konvergenco in konkurenčnost gospodarstev držav v območju evra, in sicer z zagotavljanjem bolj vključujoče rasti, boljše odpornosti in okrepljenega upravljanja.
Območje evra bo imelo strateško vlogo pri opredeljevanju prioritet pri financiranju. Financiral bo strukturne reforme in javne naložbe, ki bodo v skladu s skupnimi smernicami in drugimi zahtevanimi merili.
Dogovora o obsegu proračuna še ni, o tem bodo voditelji odločili pozneje, v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027. Tako je načrtovano od decembra lani.
V tem kontekstu še ni jasno, ali se bodo v proračun stekali tudi kakšni drugi zunanji ali stranski viri na podlagi medvladnega sporazuma članic.
Prav tako ni dogovora o stabilizacijski vlogi proračuna, pri kateri še vedno vztraja Evropska komisija in kar želi Francija - da bi bil evrski proračun porok stabilnega območja evra.
Instrument, o katerem se sedaj pogajajo, je namreč precej razvodenela različica ambicije francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je želel močan samostojen proračun, ki bi bil varovalo v krizah.
Francoski gospodarski minister Bruno Le Maire je sicer rezultat ocenil kot preboj. Dejal je, da so vzpostavili proračun za območje evra in se dogovorili o ključnih elementih njegove strukture in upravljanja, kako naj bi deloval in kaj bodo prioritete.
Območje evra po njegovih besedah prvič začenja razmišljati koherentno o prihodnosti. A tudi on priznava, da bo treba prehoditi še dolgo pot, še zlasti glede načina financiranja novega proračuna, in ne podcenjuje izzivov.
Da je stabilizacijska vloga evrskega proračuna pomembna, opozarja tudi šef evropskega reševalnega mehanizma ESM Klaus Regling. EU bi namreč po njegovih besedah potrebovala avtomatski stabilizator, kakršen obstaja v ZDA, ki uravnava razlike med najmočnejšimi in najšibkejšimi členi sistema.
V pogajanjih o drugi fazi reforme območja evra - prva je bila dogovorjena decembra lani - sta bili ključni še dve vprašanji: tretji steber bančne unije, sporen skupen sistem jamstev za bančne vloge, poznan po angleški okrajšavi Edis, in dokončanje pravnega okvira za prenovo ESM.
"Zelo sem razočaran, da ni več napredka," je o spodletelem poskusu dogovora glede jamstev za bančne vloge dejal evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici. Odločanje o tem so preložili v nov političen cikel.
Dogovor o proračunu pa je opisal kot kozarec, ki je za nekatere napol prazen, za druge napol poln. "Zgodovina si bo morda zapomnila to noč kot prvi korak," je dejal. "Ne čestitajmo si preveč, a tudi razočarani ne bodimo, saj smo opravili pomembno delo," je dodal.
Šef ESM Klaus Regling je zadovoljen z napredkom pri reformi ESM - gre za proces prevajanja političnih odločitev v pravno besedilo. Poročal je o "pravem napredku" in poudaril, da je "zanj kozarec več kot napol poln", na kar je Centeno odvrnil, da je pa njegov kozarec manj poln kot Klausov.
Moscovici je sklenil, da je doseženi kompromis največ, kar se v tem trenutku da doseči, saj so nekatere članice v temelju proti ideji o evrskem proračunu, ter da se simboličnega pomena tega koraka ne sme podcenjevati.
Nadaljnje korake bodo opredelili voditelji članic unije, ki bodo kompromis evroskupine obravnavali prihodnji teden, a bistvenih premikov ni pričakovati.
Regling je sicer prepričan, da bo EU nekega dne imela tako skupen sistem jamstev za bančne vloge kot evrski proračun tudi v stabilizacijski vlogi. "To se bo zgodilo, samo ne vemo še, kdaj," je dejal.
