Ministri, med njimi slovenski Andrej Bertoncelj, bodo tako danes opravili razpravo o nizu predlogov fiskalnih in reformnih priporočil članicam unije, ki jih je Evropska komisija v okviru vsakoletnega cikla usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik predstavila minuli teden. Ta priporočila namreč na koncu potrdijo članice unije, običajno se to zgodi julija, nad njihovim uresničevanjem pa do naslednjega cikla bdi komisija.
Evropska komisija je Slovenijo letos znova pozvala k ustreznemu strukturnemu ukrepanju na področju javnih financ, k reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema in trga dela ter k izboljšanju poslovnega okolja in izvedbi privatizacij.
Za Španijo medtem komisija npr. predlaga ustavitev postopka zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja in finančni ministri naj bi danes ta predlog potrdili.
Trši oreh pa bo vprašanje morebitnega postopka proti Italiji zaradi prekomernega javnega dolga in neustreznih javnofinančnih načrtov populistično usmerjene vlade v Rimu za njegovo znižanje.
Evropska komisija je minuli teden spet ocenila, da je sprožitev postopka utemeljena, zdaj pa so na potezi članice. Če bodo pritrdile oceni komisije, bo ta pripravila predlog za sprožitev postopka. Odločitve glede tega je sicer pričakovati julija, komisija in evropski partnerji pa Italiji še naprej dajejo čas, da sprejme ustrezne ukrepe.
Na dnevnem redu zasedanja bo še razprava o napredku pri dokončanju bančne unije, kar zahteva dogovor o tretjem stebru, skupnem sistemu jamstev za bančne vloge, ki pa ga bo zaradi močnih pomislekov nekaterih članic zelo težko doseči, ter o izvajanju ukrepov za zmanjševanje tveganj in slabih posojil v bankah po EU.
Komisija je v sredo objavila četrto poročilo o napredku pri zmanjševanju slabih posojil, v katerem ugotavlja, da se njihov obseg še naprej zmanjšuje in približuje ravnem pred krizo. Delež slabih posojil v bankah v EU se je od 2014 več kot prepolovil in v tretjem četrtletju 2018 dosegal 3,3 odstotka.
Najvišji je bil v Grčiji (43,5 odstotka), na Cipru (21,8 odstotka) in na Portugalskem (11,3 odstotka), najnižji pa v Luksemburgu (0,9 odstotka), na Finskem (1,1 odstotka) in na Švedskem (1,2 odstotka).
Slovenija je bila s 6,9-odstotnim deležem nad evropskim povprečjem, je pa glede na tretje četrtletje 2017 (10,8 odstotka) skupaj s Ciprom in Irsko zabeležila največji upad.
Kljub napredku pri zniževanju slabih posojil in tveganj pa komisija za večjo odpornost bančnega sistema na prihodnje krize članice poziva k dogovoru o omenjenem tretjem stebru bančne unije.
Finančni ministri naj bi danes spregovorili tudi o stanju projekta vzpostavljanja davka na finančne transakcije. Tega naj bi uvedla deseterica članic, med njimi ostaja za zdaj tudi Slovenija, vendar pa se zdi uvedba trenutno v odsotnosti napredka izjemno vprašljiva.