"Ministrstvo za finance nima pristojnosti odločanja v postopku prodaje niti nima možnosti vplivanja na ta postopek," so danes sporočili z ministrstva in se ob tem odzvali na torkove navedbe stranke SAB, ki jo vodi Alenka Bratušek, premierka v času sanacije Abanke in dane zaveze za njeno prodajo.
V SAB so namreč navedli, da "so v koalicijski pogodbi zapisali, da bo vlada v Bruslju skušala spremeniti odločitev o prodaji Abanke". A to po navedbah ministrstva ne drži: "Koalicijski sporazum, sklenjen avgusta 2018, ne vsebuje določb, ki bi se nanašale na to problematiko."
"Prodajni postopek za Abanko samostojno in neodvisno vodi SDH v imenu in za račun države. V skladu s svojimi pristojnostmi bo SDH sprejel odločitev o prodaji 100-odstotnega deleža države v Abanki z upoštevanjem danih zavez ter strategije upravljanja kapitalskih naložb države," so spomnili.
Rok za prodajo Abanke je postavljen do konca tega meseca. Pred ciljno črto so oživeli pozivi k njeni ustavitvi, olje na ogenj pa je prilila javna objava ovadbe proti svetu Banke Slovenije, ki se je konec leta 2013 odločil za domnevno preobsežno sanacijo bank.
Neuradno naj bi se za Abanko zanimale Nova KBM z lastnikom skladom Apollo, madžarska banka OTP in srbska AIK banka, ki naj bi do danes SDH posredovali usklajene pogodbe o nakupu s končnimi ponudbami. O njih naj bi nadzorni svet SDH odločal v ponedeljek.
Če se bo odločil za prodajo, vladi o tem ne bo treba odločati, Slovenija pa bo privatizirala še zadnjo konec leta 2013 podržavljeno banko in s tem izpolnila zaveze, takrat dane Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč. Za banko bodo prenehale omejitve pri poslovanju, ki jih je komisija postavila zato, da ta pred tekmeci na trgu ne bi imela določene prednosti.
Če bo nadzorni svet SDH zavrnil soglasje, bo o prodaji morala odločiti vlada. To se je zgodilo ob prvem poskusu izvedbe delne privatizacije NLB pred dvema letoma, ko je vlada postopek prodaje ustavila. Čez leto in pol pa je v enakem procesu prodaje končno odločitev o prodaji 65 odstotkov NLB sprejel nadzorni svet SDH in vlada o tem ni odločala.
V primeru, da Abanka, tretja največja banka v državi, do konca junija ne bo prodana, Slovenija ne bo izpolnila prodajne zaveze in bo morala Evropski komisiji predlagati imenovanje prodajnega zaupnika, ki bo imel pristojnost banko prodati. To določajo zaveze dane Evropski komisiji, so spomnili na ministrstvu. Za banko bodo ob tem še naprej veljali omejevalni ukrepi na trgu.
V času lanske delne in uspešne privatizacije NLB so oživeli pozivi, naj država ne proda vseh bank v njeni lasti. Veter v jadra jim je takrat z navedbo, da bo država preučila alternativo za Abanko, dal državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja. A že takrat je ocenil, da ni realno, da se takšna alternativa vzpostavi.
Konec februarja se je v Sloveniji mudila evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager, ki je dejala, da je zaveze Slovenije treba gledati v celoti in ob upoštevanju razlogov, zakaj so se slovenske banke znašle v težavah. Minister za finance Andrej Bertoncelj pa je takrat med drugim povedal, da Slovenija komisije ni prosila za odlog ali opustitev prodaje Abanke.
V petek, po objavi tvita premierja Marjana Šarca, da bi moral v luči najnovejših razkritij SDH krepko razmisliti o prodaji Abanke, so v Evropski komisiji za STA medtem zapisali, da v splošnem od držav članic EU v postopkih državnih pomoči pričakujejo izpolnjevanje zavez v danih rokih.
Če bi Abanka ostala v državni lasti, bi bilo treba spremeniti strategijo upravljanja z državnim premoženjem in naložbo v Abanki črtati s seznama portfeljskih naložb oz. naložb, namenjenih prodaji, ter jo uvrstiti na seznam strateških naložb. O ustavitvi prodaje bi se morala Slovenija še pred tem izpogajati tudi pri Evropski komisiji, ki se bo jeseni oblikovala v novi sestavi.
