V desetih letih upad za petino
Osip članstva so glede na podatke Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zabeležile praktično vse države. V Sloveniji se je delež skrčil za 21,8 odstotne točke; z 41,4 odstotka na 19,6 odstotka.
"Kot ugotavlja študija, gre za trend v celotni Evropi, z večjimi ali manjšimi odstopanji. Manj upada je v državah, kjer imajo sindikati tudi javna pooblastila, denimo v Skandinaviji s pokojninskimi skladi, več pa tam, kjer je prišlo do prestrukturiranja gospodarstva," se je na številke OECD odzvala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.
Število članov je namreč na Norveškem po podatkih, s katerimi razpolaga OECD, upadlo za 1,6 odstotne točke na 52,5 odstotka, na Finskem za deset odstotnih točk na 64,6 odstotka, na Švedskem pa za 12,9 odstotne točke na 66,1 odstotka. Prav nordijske države so tiste, ki beležijo največje zaupanje sindikatom.
V slovenskih sindikatih neradi govorijo o gibanju števila članov, tokrat pa so razkrili nekaj številk.
Atipične oblike dela in pritiski na člane
Jerkičeva je pojasnila, da so imeli v ZSSS leta 2008 okoli 185.000 članov, lani pa okoli 130.000. Ob tem je opozorila, da je bil pomemben razlog za upad članstva v Sloveniji propadanje panog. Kot je spomnila, se je nekaj panog po izbruhu krize skoraj izgubilo. V tej luči je izpostavila tekstilno industrijo in gradbeništvo.
Manjšo sindikalno organiziranost je pripisala tudi zmanjševanju tipičnih oblik dela, torej manjšemu številu pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas. Zaposleni za določen čas, samozaposleni, plačani po drugih pogodbah, kot so avtorske, in uporabniki študentskih napotnic se po njenih besedah praviloma ne organizirajo.
"Manj je tudi motivacije za včlanjevanje, saj so tudi nečlani deležni ugodnosti, ki jih izpogajamo sindikati. Dvig minimalne plače denimo velja za vse," je nadaljevala. Poleg tega se pritiski ne izvajajo le na sindikalne zaupnike, temveč tudi na člane, saj pri delodajalcu ni zaželeno, da se organizira sindikat, je opozorila.
Nekaj članstva pa so v ZSSS, kot je povedala, "izgubili" tudi pri čiščenju evidenc zaradi uredbe o varstvu osebnih podatkov.
"Kar je pozitivno, je to, da se je trend upadanja ustavil, da smo v zadnjem letu pridobili novo članstvo - sicer je premik milimetrski, a je - in da se počasi vzpostavlja zavedanje, da je biti nečlan zelo blizu biti prekarec," je sklenila Jerkičeva.
Javni sektor zgodba zase
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) so medtem med letoma 2008 in 2018 uspeli ohraniti približno enako število članov, je pojasnil generalni sekretar KSJS Bojan Hribar. Kot je razkril, so imeli tik pred izbruhom krize v Sloveniji malo manj kot 74.000 članov, trenutno pa jih imajo nekaj več kot 73.000.
"Število članov smo uspeli zadržati, ker smo v pogajanjih v času krize raje pristali na zniževanje plač kot na zniževanje števila javnih uslužbencev, hkrati pa uspevamo nadomestiti člane, ki odhajajo v pokoj, z vključevanjem novih članov," je pospremil ugoden trend.
Število uslužbencev v javnem sektorju se je sicer v času krize na račun potreb v zdravstvu, šolstvu, kulturi, sociali, povečalo, medtem ko se je v zasebnem sektorju močno znižalo.
Manj zgovorni so bili v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam. Predsednik te sindikalne centrale Jakob Počivavšek je dejal, da s podatkom o številu članstva v letu 2008 ne razpolaga, da pa je lani znašalo okoli 21.000.
"Zadnja leta po krizi je članstvo v trendu počasne rasti, medtem ko je v času krize število članstva predvsem zaradi stečajev in odpuščanj nekoliko upadlo. Ocenjujem, da je rast v zadnjih letih predvsem posledica aktivnosti na vseh ravneh našega delovanja na eni strani, pa tudi rasti števila zaposlenih na drugi strani," je komentiral.
Največ zaupanja v sindikate na Islandiji
Glede na podatke OECD, ki se nanašajo na zadnja leta, se največ delavcev v sindikate vključi na Islandiji. Tam je namreč na ta način zavarovanih kar 90,4 odstotka delavcev. Sledijo Danska s 67,2-odstotnim deležem, Švedska s 66,1-odstotnim deležem in Finska s 64,6-odstotnim deležem. Prek 50 odstotkov zaposlenih je v sindikate vključenih še v Belgiji (54,2 odstotka) in na Norveškem (52,5 odstotka).
Na repu lestvice so medtem Estonija, kjer skuša delavske pravice s članstvom v sindikatih zaščititi le 4,7 odstotka zaposlenih, Litva, kjer je ta delež 7,7-odstoten, Francija s 7,9-odstotnim deležem, Madžarska z 8,5-odstotnim deležem in Turčija z 8,6-odstotnim deležem.
Slovenija se je z 19,6-odstotnim deležem med 36 državami uvrstila na 15. mesto.
Ljubljana, 27. maja (STA)
