Po mnenju urednika portala Domovina Roka Čakša je kampanjo zaznamovalo dejstvo, da so politične stranke po seriji volitev v zadnjih dveh letih finančno izčrpane in nekatere tudi idejno izpraznjene. Zato v kampanji ni bilo videti dragih televizijskih oglasov in tudi plakatiranja je bilo občutno manj.
Tudi Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment opozarja, da je bila tokratna kampanja tretja kampanja v manj kot letu dni, tako da so stranke izčrpane tako finančno kot kadrovsko. Sicer pa je kampanja, kar se tiče orodij političnega komuniciranja, pokazala to, kar smo doslej že videli. Zato pričakuje, da bo imela minimalne učinke na končni rezultat volitev.
Čakš je medtem spomnil na močno kampanjo na družbenih omrežjih, ki pomenijo poceni dostop do volivcev. Zaznal je tudi nekaj "utrinkov inovativnosti", denimo veliki obcestni plakat s Francem Kanglerjem pri Novalji na Pagu v času prvomajskih praznikov in oglasno akcijo kandidatov SD ob eni od ljubljanskih vpadnic.
Maksutija je v kampanji zmotilo prepletanje med mediji in politiko, pri čemer je izpostavil SDS in "t. i. nove medije", ki da delujejo kot podaljšek stranke oz. njena "piar agencija". Po njegovem mnenju se je dogajalo eklatantno širjenje laži, diskurz v kampanji pa je bil zato bolj oster, negativen in umazan.
Po Čakševi oceni pa je kampanjo negativno zaznamovalo to, da je bil medijski prostor razmeroma zaprt za "drugorazredne" kandidatne liste, sploh pa za desne populiste. Sam meni, da se je njihovim idejam demokratično zoperstaviti z argumenti, ne pa tako, da se jih izključi iz javnih nastopov. Slednje zato razume kot precedenčni demokratični deficit evropskih volitev.
Analitika delita mnenje, da je v volilni kampanji največ pridobila SAB z Angeliko Mlinar, ki se je tudi najbolje odrezala na televizijskih soočenjih. Po mnenju Maksutija je "edina v gručici t. i. levosredinskih kandidatov dojela, da mora nasprotni pol uporabiti kot sredstvo". To pomeni, da je ves čas napadala stališče desnice, opozarjala na desni populizem ter "uporabljala pravilno retoriko".
Da je Mlinarjeva s svojim izstopajočim nastopom prinesla svežino v volilno kampanjo, meni tudi Čakš. "Težko je reči, da bo to dovolj tudi za poslansko mesto, a SAB se je pred kampanjo zdela v izgubljenem položaju in je s potezo 'izven škatlice' uspela pritegniti pozornost," je poudaril Čakš. Tudi Maksuti meni, da je izvolitev kandidatov manjših liberalnih strank na trhlih temeljih.
Medtem ko se je v kampanji najbolje odrezala Mlinarjeva, pa je po Čakševem mnenju največ izgubila Levica z nosilko Violeto Tomić. Njej in stranki je vloga spitzenkandidatke Evropske Levice zaradi neprepričljivih nastopov na evropski ravni prej škodila kot koristila, je opozoril.
Sicer pa so na soočenjih po njegovi oceni solidno odrezali še Tanja Fajon (SD), Ljudmila Novak (NSi), Zmago Jelinčič (SNS) in Bernard Brščič (DOM). Po Maksutijevem mnenju so bila soočenja "v domeni političnega marketinga, kjer je profesionalno nastopal praktično vsak, ki se je tam pojavil". Nekoliko pa je izstopal Jelinčič, ki da je neokusno retoriko "na nek način izgubil kompas".
V letošnji kampanji so sicer pričakovano prevladovale teme, kot so migracije in varnost ter vzpon populizmov, nekaj priložnosti pa so kandidati izkoristili tudi za naslavljanje tem, kot so podnebne spremembe, trg dela in socialna vprašanja ter vpliv Slovenije v EU.