Kako bodo v SDS sprožili ustavno presojo, Janša ni navedel. V SDS so sicer v parlamentarni razpravi o rebalansu ves čas opozarjali, da vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta, ki je rebalans zaradi previsoke rasti proračunske porabe negativno ocenil, da je načrtovana poraba previsoka in da v rebalansu poleg tega ni reform.
Postopek za oceno ustavnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko po zakonu o ustavnem sodišču z zahtevo začnejo državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev, državni svet in vlada, v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem dela pa tudi varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije in računsko sodišče, generalni državni tožilec, predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti in reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic.
Vendar pa omenjeni zakonsko predvideni predlagatelji zahteve za presojo ustavnosti te niso upravičeni vložiti, če so predpise oz. splošne akte, na katere se zahteva nanaša, sami sprejeli.
Če bi se v SDS odločili za vložitev zahteve tretjine poslancev DZ, bi za to potrebovali še podporo vsaj ene opozicijske stranke, saj imajo 25 poslancev. Rebalansa poleg SDS niso podprli še v NSi, ki ima sedem poslancev, medtem ko so v SNS glasove zanj prispevali.
V NSi so prek Twitterja sporočili, da so že ob sprejemanju rebalansa opozorili na njegovo neustavnost in glasovali proti. O možnih ukrepih za razrešitev te neustavne situacije bodo skupaj s pravnimi strokovnjaki razpravljali v začetku prihodnjega tedna, ko bodo tudi sporočili svoje nadaljnje korake. V NSi so sicer v razpravi dejali tudi, da rebalansu podporo odrekajo, ker so bili prezrti vsi predlogi opozicije za nekatere prerazporeditve.
Prvak SNS Zmago Jelinčič je medtem za STA dejal, da podpisov za ustavno presojo rebalansa ne bodo dali, za zdaj tudi kaže, da predloga ne bi podprli. "To je solistična akcija Janše, o tem se nismo pogovarjali," je dodal. Po Jelinčičevem mnenju gre tu za igro, da se zruši vlado, kar pa da ni dobro. Poudaril je, da zaradi neumnosti vlade namreč ne smejo kaznovati vse Slovenije, pri čemer je omenil javni sektor in občine.
Z rebalansom, ki so ga poslanci sprejeli v začetku marca, po vetu državnega sveta pa ta teden vnovič potrdili tudi zakon o njegovem izvrševanju, so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov.
Fiskalni svet, ki bdi nad uresničevanjem v ustavi zapisanega fiskalnega pravila, je opozoril, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani, kar pa je v nasprotju z zakonodajo.
Poraba bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu, ki opredeljuje podrobno formulo za zagotavljanje ustavno predpisane srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, zvišala le za 870 milijonov evrov. Po prepričanju fiskalnega sveta rebalans nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko, zaradi katere bi se lahko ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer stanje javnih financ poslabšalo.
S takšno rastjo javne porabe Slovenija zapušča strukturno ravnovesje. Izraža negativen fiskalni napor, kar je slabo in predstavlja tveganje za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ, je opozoril fiskalni svet, ki se mu zdi zaskrbljujoče tudi to, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.
