Predsednik SDS Janez Janša je danes na Twitterju zapisal, da je sprejeti rebalans proračuna evidentno protiustaven in strukturno najslabši po letih 2009 in 2010, Slovenijo pa nevarno izpostavlja velikemu tveganju v času ohlajanja gospodarske rasti. Napovedal je, bodo zato zahtevali ustavno presojo, kako bodo to naredili, pa ni navedel.
Postopek za oceno ustavnosti predpisa ali splošnega akta lahko po zakonu o ustavnem sodišču z zahtevo med drugim začnejo državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev, državni svet in vlada. Vendar pa ti zahteve niso upravičeni vložiti, če so predpise oz. splošne akte, na katere se zahteva nanaša, sami sprejeli.
Kot je za STA povedal Ude, obstaja možnost, da SDS presojo ustavnosti zahteva tako, da zbere podporo tretjine poslancev. Pristojnosti za to jim ni mogoče odrekati, bi šlo pa za sploh prvi tak primer, je spomnil. SDS sicer potrebujejo podporo vsaj še ene opozicijske stranke, saj ima v DZ 25 poslancev. Rebalansa poleg SDS niso podprli še v NSi, ki ima sedem poslancev.
Na vprašanje, če je po njegovi oceni možno, da v primeru vložitve zahteve ustavno sodišče pred odločitvijo o njegovi skladnosti z ustavo odredi začasno zadržanje izvajanja proračuna, je Ude odvrnil, da je zahteva za začasno zadržanje sicer možna, a ne vidi veliko možnosti, da bi se ustavno sodišče zanjo odločilo.
Škoda za delovanje države bi bila v tem primeru po njegovem mnenju prevelika. Obstajala bi namreč precejšnja verjetnost, da država ne bi mogla poplačati vseh zakonsko sprejetih obveznosti.
Glede tega, ali lahko ustavno sodišče ugotovi neskladnost z ustavo in ali bi v tem primeru rebalansirani proračun lahko celo razveljavilo, je Ude podvomil, da bi bila takšna odločitev sploh možna.
Rebalans po njegovem mnenju ni v nasprotju s fiskalnim pravilom oz. 148. členom ustave, katerega bistvo je, da morajo biti prihodki in izdatki države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Lahko pa se mu očita, da v časih ugodnih gospodarskih razmer država ustvarja manj javnofinančnih rezerv, kot bi lahko, je dejal.
Ude se strinja s predsednikom fiskalnega sveta Davorinom Kračunom, ki je sicer negativno ocenil sprejeti rebalans. Kračun je v četrtek za oddajo Odmevi na TV Slovenija dejal, da rebalans ni v skladu s 3. členom zakona o fiskalnem pravilu, ki opredeljuje podrobno formulo za zagotavljanje ustavno predpisane srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, ni pa mogoče na podlagi enega leta sklepati, ali bo res kršena tudi ustava. Se pa tveganje, da ustavno določilo ne bo izpolnjeno, po Kračunovih besedah povečuje.
Če pa bi ustavno sodišče ugotovilo, da je rebalansirani proračun neskladen ali da obstaja veliko tveganje neskladnosti, bi bile politične posledice po Udetovem mnenju zelo resne, saj bi to pomenilo, da je vlada kot predlagatelj preko DZ kršila ustavo. A, kot rečeno, je njegova ocena, da je tak scenarij praktično nemogoč.
Je pa Ude, ki je sodeloval v strokovni skupini ustavne komisije, ko je v DZ potekal postopek vpisa fiskalnega pravila v ustavo, že takrat ocenjeval, da je bil razlog za vključitev tega pravila v ustavo predvsem ta, da se odpre možnost za ustavno obtožbo vlade ali pristojnega ministra. Takrat sta bili največji zagovornici vpisa prav SDS in NSi.
Drugačnega mnenja kot Ude je pravnik Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete na Novi univerzi. Ta je v četrtek v Odmevih ocenil, da obstajajo trdni in prepričljivi argumenti, da rebalans proračuna, kot je bil sprejet, ni v skladu z ustavo.
Presega namreč dopustno mejo izdatkov sektorja država, kot jo opredeljuje zakon o fiskalnem pravilu, tako da gre v vsakem primeru za nezakonito stanje, ki pa je po njegovem prepričanju hkrati neustavno, saj gre za kršitev fiskalnega pravila. Ob tem gre, tako Avbelj, tudi za kršitev zavez Slovenije na evropski ravni, saj je država pogodbenica medvladnega sporazuma o fiskalnem paktu.
Če bi ustavno sodišče ugotovilo neskladnost, bi moral biti to v vsaki resni državi prvovrstni škandal. Škandal bi bil v urejeni pravni državi že to, da vlada ravna v nasprotju z zakonom, je dodal Avbelj.
V primeru ugotovljene neustavnosti bi bila po Avbljevih besedah podana tudi podlaga za ustavno obtožbo, šlo pa bi tudi za prelomno točko, ko bi se pokazala verodostojnost države v odnosu do evropskih partneric.
Spomnil je še, da argumentaciji, kako pomembno je za izvrševanje ustavnih pravic normalno delovanje države v kriznih razmerah, čemur je namenjeno ustvarjanje ustreznih rezerv v času konjunkture, pritrjuje že utemeljitev ustavnega sodišča v odločbi iz leta 2012, s katero ni dovolilo izvedbe referendumov o zakonih o Slovenskem državnem holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
