"Pravica do vode je neločljivo povezana s pravico do življenja, dostojanstva in zdravja ter uresničevanja drugih človekovih pravic," je v sporočilu zapisal varuh in dodal, da posledice nepremišljenega početja na tem področju "oblikujejo naša življenja in življenja prihodnjih rodov".
V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da je varna oskrba s kakovostno pitno vodo izjemno pomembna za zdravje prebivalstva, zato morajo lokalne skupnosti v svojih prostorskih načrtih zavarovati vsak vir pitne vode pred onesnaženjem.
V Sloveniji mora prebivalce (okoli 100.000 prebivalcev), ki niso vključeni v monitoring pitne vode, to je v redni nadzor spremljanja kakovosti, lokalna skupnost o tem obvestiti in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki onesnažene vode.
V Sloveniji se s pitno vodo iz vodovodov, ki so vključeni v redni nadzor, oskrbuje 94 odstotkov prebivalcev. V nadzor niso vključeni tisti vodovodi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb. Največji delež ljudi brez nadzora je v koroški (25 odstotkov) in savinjski regiji (14 odstotkov).
Veliki in srednji vodovodi s 1000 in več prebivalcev imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Večje tveganje za zdravje predstavlja prisotnost mikroorganizmov (mikrobiološko oz. fekalno onesnaženje), ki je pogostejša pri manjših vodovodih (50-500 prebivalcev) in tudi pri kraških vodnih virih. Ponekod se je v monitoringu ugotavljala kemijska onesnaženost pitne vode, vzrok so bili preseženi pesticidi, nitrati, arzen, svinec, nikelj, mangan, železo, so navedli v NIJZ.
V Krajinskem parku Kolpa so se danes spomnili sokrajanov, ki še vedno nimajo dostopa do vode iz pipe. "Kljub velikim spremembam od druge polovice 90. let do danes, ko je vodovod dobilo skoraj 20 odstotkov gospodinjstev, so v naši bližini še vodno ljudje, ki sebe in živino oskrbujejo izključno s kapnico," so navedli. Izpostavili so tudi vse vodotoke s Kolpo v ospredju in tudi manjšimi mokrišči, kot so kali, ki jih obnavljajo in vzdržujejo. Nekateri niso zgolj habitat dvoživkam in žuželkam, pač pa jih zopet uporabljajo tudi kmetje za napajanje živine, so navedli.
V stranki Zeleni Slovenije opozarjajo, da je po vpisu pravice do pitne vode v ustavo treba narediti vse, da naše vire zaščitimo pred tujimi multinacionalkami. Predlagajo spremembe zakona o vodah, s katerimi bi zaostrili politiko varovanja vodovarstvenih območij. Državo pozivajo, naj čim prej sanira gramoznice na Dravskem polju, jedro te "ekološke katastrofe" je po njihovih besedah Kozoderčeva jama, v kateri je 50.000 ton kontaminirane zemljine. Vlado pozivajo tudi, naj razveljavi koncesijo za gradnjo elektrarn na Muri. Občine pa pozivajo, da javno objavijo rezultate analiz vode, so sporočili iz stranke.
Družba Aquasystems, ki upravlja s Centralno čistilno napravo Maribor, je danes na dnevu odprtih vrat gostila 170 učencev iz mariborskih osnovnih šol. Mlade obiskovalce so osveščali o odgovornem ravnanju z vodo ter o tem, kaj ne sodi v kanalizacijo. Predstavili so jim pomen vode za naše življenje, od kod pride v hišo, kako in koliko je porabimo, kje vse nastaja odpadna voda in kako jo v čistilni napravi očistijo, so sporočil iz družbe.
Mednarodna komisija za varstvo reke Donave z Dunaja, katere članica je tudi Slovenija, je opozorila, da je okoli 20 milijonov ljudi za pitno vodo odvisnih od Donave, da pa trenutno le četrtina njenih voda dosega okoljske cilje. Poleg površinskih voda v Podonavju je ključna za zagotavljanje pitne vode tudi podzemna voda, ki je ogrožena zaradi preobsežnega črpanja in onesnaženja zaradi kmetijstva, so opozorili in izpostavili tudi potrebo po boljšem prilagajanju na podnebne spremembe.
Nevladna organizacija Pesticide Action Network Europe je dejstvo, da je le 40 odstotkov testirane vode v dobrem ekološkem stanju, ocenila za "sramoto". V sporočilu je pozvala k varovanju vodnih virov in ukrepanju, da se bo v kmetijstvu uporabljalo znatno manj pesticidov.
