c S
Mineva 25 let od afere Depala vas 20.03.2019 07:20 Pred 25 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Botrovale so ji večmesečne napetosti med notranjim in obrambnim ministrstvom, ugotavljanje vzrokov zanje pa je postreglo z nasprotujočimi razlagami, tudi teorijami zarote.

Pripadnika specialne brigade Moris Darko Njavro in Robert Suhadolnik ter pripadnika varnostnega organa ministrstva za obrambo Simon Krejan in Andrej Podbregar so v večernih urah 20. marca 1994 pri Depali vasi med Domžalami in Trzinom aretirali tajnega policijskega sodelavca Smolnikarja. Odpeljali so ga na sedež vojaške obveščevalne službe.

Obrambo ministrstvo, ki ga je vodil Janez Janša, je dan po tem pojasnilo, da je bil Smolnikar, sicer bivši uslužbenec tega ministrstva in bivši pripadnik Morisa, utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja izdaje vojaške tajnosti.

Tedanji premier Janez Drnovšek je preiskovanje ravnanj pripadnikov varnostnega organa ministrstva za obrambo poveril posebni komisiji, ki je 23. marca ocenila, da so prekoračili pooblastila. Drnovšek je naslednji dan državnemu zboru predlagal, naj Janšo razreši z ministrskega položaja. Pojasnil je, da je skupaj z ministri in zunanjimi pravnimi strokovnjaki ugotovil, da je šlo v primeru Smolnikar za vojaški poseg v civilno sfero.

Janša je očitke zavrnil in ocenil, da je vladna komisija le krinka za že dolgo pred tem sprejeto odločitev o njegovi zamenjavi, za katero je verjel, da je politično motivirana. Smolnikar po tedanjih Janševih navedbah namreč ni bil navaden civilist, ampak je sodeloval s pripadniki notranjega ministrstva.

Po maratonski izredni seji je državni zbor 29. marca 1994 v zgodnjih jutranjih urah Janšo razrešil in za njegovega naslednika imenoval Jelka Kacina. Janševa Socialdemokratska stranka Slovenije, danes Slovenska demokratska stranka - SDS, se je zaradi tega umaknila v opozicijo. Janša je bil prvi minister, ki ga je razrešil državni zbor.

Aretacija Smolnikarja, ki je po prijetju pristal v bolnišnici, je v javnosti sprožila proteste zaradi domnevnega vmešavanja vojske v civilno sfero. Na drugi strani je Janševa razrešitev na ulice pognala njegove privržence. Afera Depala vas je tako poglobila politične delitve v državi, pa tudi nesoglasja med Janšo in tedanjim predsednikom republike Milanom Kučanom, ki je bil po Janševem mnenju v ozadju afere.

To verjame tudi novinar Televizije Slovenija in zgodovinar Jože Možina, ki se je z afero ukvarjal v dokumentarcu Urok Depale vasi iz leta 2014. Ocenil je, da je 25 let kasneje pogled na afero vse bolj jasen: "Sedaj je znano, da je način odstranitve Janše izdelal posebni agent jugoslovanske tajne vojaške službe KOS Radenko Radojčić, ki so ga slovenski vojaški obveščevalci posebej za to pripeljali iz Beograda."

Po Možinovih besedah ostaja le vprašanje, ali je bil v ozadju zgolj Kučan "in v kolikšni meri so ga k obračunu z Janšo spodbudile še spletke in ponaredki o vojaškem udaru in domnevnih likvidacijah političnih nasprotnikov, ki so jih fabricirali nomenklaturi zvesti agenti".

"Leto 1994 z afero Depala vas predstavlja prelomnico, ko je strukturam bivšega režima uspelo zaustaviti proces izgubljanja moči v vseh sferah družbe, ki se je začel s prvimi demokratičnimi volitvami leta 1990. Štiri leta pozneje so z afero uspeli zaustaviti naraščajoč vpliv nove politike oziroma političnih sil slovenske pomladi, ki jih je simboliziral Janša," je dejal in dodal, da je nosilcem komunističnega režima po aferi postopoma uspelo skoraj povsem obnoviti vpliv v medijih in pravosodju ter drugih področjih družbenega delovanja.

Za urednika Delove Sobotne priloge in publicista Alija Žerdina pa je afera Depala vas "bila in je še pomembna za razumevanje ključnih načel politične kulture". "Leta 1994 se je namreč izkazalo, da delu slovenskega obrambnega sistema ni jasno, da se vojska ne sme ukvarjati s civilisti," je poudaril Žerdin.

Če se je po Žerdinovih besedah "ob spremembi političnega sistema dozdevalo, da v Sloveniji obstaja konsenz o tem, kako naj se vojska ukvarja z varovanjem mej pred morebitno zunanjo grožnjo, se je med incidentom pri Depali vasi izkazalo, da ta konsenz ni ponotranjen".

Afera Depala je sicer prišla na sodišče leta 2001. Sodbo je doživela leta 2003, ko je sodišče Njavra, Suhadolnika, Krejana in Podbregarja oprostilo očitkov, da naj bi Smolnikarju prostost odvzeli na grozovit način. Četverica je bila z izrekom sodbe zadovoljna, ne pa tudi z njeno obrazložitvijo, po kateri so Smolnikarja aretirali na protipraven način.

Vendar pa je zadeva 20. marca 2004 absolutno zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe.

Ljubljana, 19. marca (STA)