V javnosti nekoliko napačno poimenovana “predporočna pogodba”, ki jo bodo lahko sklenili tako pari pred poroko, ali zakonci kadarkoli med trajanjem zakonske zveze, bo sredi aprila uveljavljena tudi v Sloveniji, kjer do sedaj, še po vzoru socializma in skupne lastnine, še ni bila priznana.
Več kot štiri desetletja je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) kogentno določal, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom, njuno skupno premoženje. Tako niso bile dovoljene sklenitve pogodb, s katerim bi zakonca spremenila zakonski premoženjski režim. 15. aprila stopi v veljavo Družinski zakonik (DZ), ki v 10. Poglavju ureja premoženjska razmerja med zakonci, natančneje pa 85. člen pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij. Premoženjski režim, kakor so z zakonom poimenovani vsi premoženjski odnosi med zakoncema in v razmerju do tretjih (63. člen zakonika), je lahko bodisi zakoniti, bodisi “pogodbeni” (65. člen zakonika). Zakonca imata torej kadarkoli med (in tudi pred sklenitvijo) zakonske zveze možnost, da izbereta in določita vsebino lastnega premoženjskega režima. Poenostavljeno: zakonca, če to želita, imata možnost, da se s sklenitvijo “ženitne” pogodbe izogneta zakonitemu premoženjskemu režimu in si prosto dogovorita njun pogodbeni premoženjski režim. Če tega ne naredita, se njun premoženjski režim presoja po zakonskih določbah t.i. zakonitega premoženjskega režima – kot do sedaj.
Pogodbeni premoženjski režim je vsekakor ena najpomembnejših novosti nove ureditve premoženjskega režima med zakoncema. Glede na sedanjo ustavno ureditev, v kateri ima lastninska pravica, kot ena temeljnih pojavnosti premoženjskih pravic, zopet svoje staro, klasično mesto v pravnem sistemu, sta se morali tudi na področje premoženjskih odnosov med zakoncema vrniti dve temeljni načeli civilnega prava, načelo avtonomije volje pogodbenih strank ter dispozitivnosti pravnih norm. Posebna narava odnosov med zakoncema namreč ne opravičuje obstoja obligatornega zakonitega premoženjskega režima, zato je skladno z zakonikom dopustno imeti tudi poseben, pogodbeni premoženjski režim.
Zakonca bosta tako lahko svoje premoženjske odnose uredila posebej, skladno z lastnimi željami, s sklenitvijo pogodbe ..., pri pripravi katere pa bosta morala upoštevati splošna načela in prisilne predpise, še posebej določbe družinskega zakonika.
Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (85. člen) bo torej urejala premoženjske odnose med zakoncema. Za njeno sklenitev se zakonca oziroma bodoča zakonca (tako tretji odstavek 85. člena) odločita tedaj, ko jima zakoniti premoženjski režim ne ustreza in se želita natančneje, v skladu z lastnimi željami in potrebami, dogovoriti o usodi lastnega premoženja. Opozoriti velja, da velja pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki je bila sklenjena pred sklenitvijo zakonske zveze (t.i. predporočna pogodba) le v primeru sklenite zakonske zveze (učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi zakonske zveze, ki ga določita bodoča zakonca v pogodbi). V primeru, da do sklenitve zakonske zveze ne pride, ostane med bodočima zakoncema sklenjena pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij brez učinka oziroma je neveljavna.
Zakonca se s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij dogovorita tako o vprašanjih, ki zadevajo upravljanje in razpolaganje z njunim premoženjem v času trajanja zakonske zveze, kot tudi o tem, kako bosta premoženje razdelila v primeru razveze zakonske zveze (prvi odstavek 85. člena). Za zakonca velja pogodbeni premoženjski režim od sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, če se v njej ne dogovorita drugače (torej lahko določita trenutek nastopa novega premoženjskega režima z izrecno določbo v pogodbi).
Navadno bosta zakonca, če sklepata pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij potem, ko so za njiju že veljali predpisi zakonitega premoženjskega režima, razrešila s sklenitvijo slednje tudi dotedanja premoženjskopravna razmerja, saj se bodo v nasprotnem primeru ta razmerja reševala v skladu z normami zakonitega premoženjskega režima.
Kot že rečeno, morata zakonca pri sklepanju pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij upoštevati določbe družinskega zakonika, predvsem že navedene določbe o pričetku veljavnosti pogodbe, obveznost vpisa v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (kar stori notar), kot tudi obveznost popolnega razkritja vseh podatkov o premoženju vsakega od zakoncev.
Načelo, da morata zakonca drug drugemu v celoti in po resnici razkriti svoj premoženjski, finančni položaj (premoženje, ki ga ima vsak od njiju, dohodki), je postalo del dolžnostnega ravnanja vsakega od zakoncev pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (šesti odstavek 85. člena). Če tega kateri od njiju ne bo storil, bo drugi lahko takšno pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izpodbijal. Lažni ali zamolčani podatki o premoženjskem stanju posameznega zakonca lahko namreč pripeljejo do sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij s takšno vsebino, kakršne zakonec, ki bi vedel za dejansko premoženjsko stanje svojega partnerja, ne bi sklenil.
V zadnjem odstavku 85. člena je izrecno določeno, da se lahko tudi zunajzakonska partnerja, če to želita, s posebno pogodbo, ki ni pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij v pravem pomenu besede, izogneta zakonitemu premoženjskemu režimu. Določba vsebuje napotilo, da se določbe tega zakonika o pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij primerno uporabljajo tudi za dogovore o premoženjskem režimu med zunajzakonskima partnerjema. Takšen dogovor bi bil, tako kot med zakoncema, veljaven le takrat, ko partnerja v njem ne bi razpolagala s pravicami, s katerimi ne moreta razpolagati.
Slovenska ureditev tako sledi evropski ureditvi omenjenega področja. Avstrijski civilni zakonik npr. določa, da zakoniti premoženjski režim velja v kolikor se zakonca ne dogovorita drugače s pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij, v Nemčiji pa lahko ob prisotnosti notarja zakonca s sklenitvijo pisne pogodbe o medsebojnih premoženjskih razmerij zakoniti premoženjski režim spremenita oziroma izključita. Tudi na Hrvaškem velja, da sta zakonca v primeru, ko ne skleneta ženitne pogodbe, po enakih deležih solastnika skupnega premoženja. Večina držav, med. njimi npr. Nemčija, Avstrija in Francija, tudi zahtevajo sklenitev pogodbe v notarski obliki. Vpis pogodbe v ustrezen register ni obvezen v vseh ureditvah, je pa neposredno povezan z načelom publicitete pogodbe.
Ne glede na novost, ki jo omogoča DZ v zvezi z razpolaganjem s premoženjem zakoncev, pa ne gre pričakovati, da bodo ti ali bodoči zakonci večinoma sklepali pogodbe o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij, saj pri nas še vedno prevladuje tradicionalno mnenje, da se zakonska zveza sklepa iz ljubezni ter trajno in da premoženje pri tem ni najpomembnejše.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
