Sklic nujne seje odbora za pravosodje o ukrepih za kakovostno in odgovorno delo ter izboljšanje položaja Sodnega sveta je zahtevala poslanska skupina SDS, za takšen korak pa so se odločili po nedavnem odstopu članice Sodnega sveta Verice Trstenjak. Ta je v odstopni izjavi opozorila na težave pri delu Sodnega sveta in na to, da njegov trenutni položaj po njeni oceni v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela.
V SDS so zato predlagali sprejetje sklepov, s katerimi bi odbor ministrstvu za pravosodje predlagal, naj v dveh mesecih pripravi poročilo o položaju Sodnega sveta in predloge za izboljšanje njegovega položaja, nato pa skupaj z vlado pripravi tudi normativne rešitve.
Odstop Trstenjakove po besedah Anje Bah Žibert (SDS) kaže, da je razprava o tej temi nujna. Opozorila je, da člani Sodnega sveta funkcijo opravljalo nepoklicno, ob svojih rednih službah, pa vendar obravnavajo zelo pomembno materijo. Po njenih besedah se Sodni svet, glede na obveznosti, ki jih ima, ne more kakovostno opraviti svojih nalog v omejenem času, ki ga ima na voljo, pogreša pa tudi odziv Sodnega sveta v nekaterih primerih. Posebej je izpostavila vprašanje kadrovske funkcije Sodnega sveta, ki po njenem mnenju odpira največ vprašanj. Tako imajo kandidati za sodnike za razgovor na voljo le 20 minut, še večjo težavo pa predstavlja pomanjkanje meril in rangiranja kandidatov, je v imenu predlagateljev še opozorila Bah Žibertova.
Predsednica Sodnega sveta Barbara Nerat je pojasnila, da izbira kandidatov za sodnike ne poteka nepremišljeno, pač pa imajo o kandidatih že pred razgovorom zbrano obsežno gradivo, razgovor pa je le še zaključna faza postopka. Se pa strinja, da ima Sodni svet ogromno dela in morajo njegovi člani ob svoji redni službi predelati veliko gradiva, nad čemer je bila Trstenjakova po njenih besedah "frapirana". Kljub temu odločitve sprejemajo z vso potrebno odgovornostjo in skrbnostjo, je poudarila. Predsednica Sodnega sveta sicer podpira predlog, da se analizira organizacijo in pogoje dela Sodnega sveta ter objektivno oceni, ali so potrebne normativne spremembe.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa je spomnila, da se je novi zakon o sodnem svetu začel uporabljati šele pred dobrim letom. Z njim je Sodni svet dobil nove pristojnosti, ki pa terjajo tudi zadostno kadrovsko podporo. Tako se bo število zaposlitev v Sodnem svetu povečalo za štiri javne uslužbence, pomembna pridobitev Sodnega sveta pa so po besedah ministrice tudi novi prostori. Obenem je spomnila tudi na zaveze iz koalicijskega sporazuma, po katerih naj bi v kratkem odprli razpravo o morebitnih spremembah ustave glede imenovanja sodnikov. Tako naj sodnikov ne bi več imenoval DZ, temveč Sodni svet, s čimer bi spremenili tudi njegovo sestavo.
Danes predlaganih sklepov pa v koalicijskih poslanskih skupinah niso podprli. Po mnenju poslanke LMŠ Tine Heferle je sicer vsaka razprava dobrodošla, a bi se morala začeti kot strokovna razprava. Zahteva SDS za nujno sejo odbora pa se ji zdi "za lase privlečena", saj si ne more predstavljati, da je lahko odstop Trstenjakove razlog za nujno sejo. Zdi se ji nehigienično, da se želi zaradi osebne percepcije očrniti celotno institucijo in prikazati, da Sodni svet deluje nestrokovno.
Tudi Janiju Moderndorfeju (SMC) se zdi problematično, da so takšno razpravo začeli v DZ, ne pa v strokovnih krogih. Sicer pa je bil izredno presenečen nad odstopom Trstenjakove, saj se, kot je dejal, "stvari spreminja od znotraj, ne od zunaj". Poudaril je tudi, da osnovna težava ni v Sodnem svetu, pač pa je bila ta storjena leta 1991 s sprejemom ustave. DZ je namreč še vedno "kadrovska služba za izbor sodnikov".
Da je po enem letu od uveljavitve novega zakona preuranjeno objektivno ocenjevati delo Sodnega sveta, je menila poslanka SD Meira Hot. Opozorila je, da mora Sodni svet DZ do konca marca posredovati poročilo o svojem delu, ki bo omogočilo celovit vpogled. Poslanka sicer meni, da so na tem področju potrebne bistvene spremembe, tudi pri sestavi in morebitni profesionalizaciji Sodnega sveta, a morajo te temeljiti na strokovnih izhodiščih.
Poslanec SAB Vojko Starovič je opozoril, da gre za organizacijsko-kadrovsko vprašanje samostojnega organa, poslanci pa se "vtikajo v samostojno vejo oblasti" in s tem škodijo ugledu Sodnega sveta.
Predlagatelji seje so vztrajali, da gre pri njihovih sklepih za dobronamerne predloge, ki ne pomenijo napada na sodno vejo oblasti, a večine poslanskih kolegov niso prepričali.
