Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Sonja Šmuc je na posvetu izpostavila, da promet predstavlja šest odstotkov bruto domačega proizvoda, na podlagi tega, kako se odvija promet pa "zelo hitro vidiš, ali je država v vzponu ali zatonu".
Evropska komisija si zastavlja približno tri cilje v svojem mobilnostnem paketu, in to so konkurenčnost, dekarbonizacija in digitalizacija, je strnila Šmučeva, pri čemer je izpostavila, da več ukrepov GZS "širokogrudno podpira", pri nekaterih rešitvah, ki ne slonijo na svoboščinah, na katerih je EU utemeljena, pa ima zadrege.
Predsednik združenja za promet pri GZS Rok Svetek je poudaril, da je težava v podrobnostih. Pri posameznih ukrepih po njegovih besedah opažajo delitev na nove in stare članice unije. Slednje imajo "precej" konservativen pristop in zapirajo svoje tržišče, slovenski prevozniki pa se želimo prost dostop do trga, na katerem bomo vsi enakopravno sodelovali, tako nove kot stare članice.
Pomen svežnja za Slovenijo je izpostavil tudi predsednik sekcije za promet Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Peter Pišek. Transport in logistika sta za slovensko gospodarsko zelo pomembna, saj smo tranzitna država. V zadnjem letu se pogajamo z vlado, da se promet in logistika zapisala kot strateška gospodarska veja, je pojasnil.
Pišek je izpostavil projekt izgradnje malih logističnih centrov, intermodalnih logističnih centrov in varovana parkirišča, "ki ne da jih nima Slovenija, nima jih Evropa". "Naši vozniki se nimajo kje ustavljati, niso varni, nimajo pogojev za počitek, kakršnega direktiva želi. Verjamem, da bo tudi tu evropski posluh, da bomo našli denar in bo država našla prostor za te projekte," je dejal.
Generalna direktorica direktorata za kopenski promet na infrastrukturnem ministrstvu Darja Kocjan, je pojasnila, da je pristojni evropski svet za promet decembra lani sprejel splošni pristop za predloge predpisov v okviru socialnega in tržnega stebra prvega svežnja. Za Slovenijo vse dogovorjene kompromisne rešitve "niso čisto optimalne".
"Slovenija je dogovor na svetu podprla predvsem z vidika, da je bolje, da so v teku poenotena pravila za izvajanje prevozov, kot da vsaka država izvaja svoja pravila, trenutno je to najbolj vidno na področju napotitve voznikov," je pojasnila.
Gospodarstveniki in prevozniki so se sicer v predlogih v okviru mobilnostnega svežnja osredotočili na kabotažo, na počitke delavcev in na pravila glede napotitve delavcev.
Dodatno omejevanje kabotaže nesprejemljivo, pri čemer se jim zdi sporno obdobje mirovanja. Glede napotitve delavcev slovenski prevozniki menijo, da morajo biti samo kabotažni prevozniki tisti, pri katerih se opravljajo naročila glede napotitev, kar se tiče rednih počitkov pa prevozniki menijo, da bi se morali pod določenimi pogoji moralo dovoliti opravljanje počitkov tudi v vozilih.
Današnjega posveta, ki ga je gostila GZS, so se udeležili evropski poslanci Igor Šoltes, Patricija Šulin, Romana Romc in Franc Bogovič.