Italijanska družba je tožbeni zahtevek vložila leta 2006 zaradi neplačanih dodatnih, domnevno nepredvidenih in nepredvidljivih del, ki so se pojavila med gradnjo predora Trojane. Ta dodatna dela naj bi bila povezana z oteženim izkopom predora Trojane zaradi težavne geološke sestave hriba, poroča Dnevnik.
Po 13 letih je ljubljansko okrožno sodišče konec januarja delno ugodilo 54,4 milijona evrov vrednemu tožbenemu zahtevku italijanske družbe, ki je danes v stečaju.
Dars mora po prvostopenjski odločitvi sodišča plačati približno 10 milijonov evrov odškodnine, kar je najvišji znesek, ki bi ga Dars zaradi izgubljene tožbe ali dodatnih del moral plačati gradbincu, sodelujočemu pri gradnji slovenskih avtocest. Sodba sicer še ni pravnomočna.
Impresa Grassetto je med letoma 2000 in 2005 kopal trojanski predor, ki naj bi slovensko prestolnico po avtocesti povezal s Štajersko. Pogodbena vrednost posla je znašala približno 70 milijonov evrov. Predor pod Trojanami je vse od začetka avtocestnega programa poleg Črnega Kala veljal za eno ključnih in najzahtevnejših točk, in sicer zaradi zahtevne geološke sestave hriba. Ta dejavnik je bil po poročanju časnika ključen v opisani sodni zgodbi.
Na Darsu so za Dnevnik pojasnili, da je sodba je v ugodilnem delu v več delih in iz več razlogov nepravilna.
Dars ima na vseh sodnih stopnjah vseh sodišč v državi trenutno odprtih 31 tožb različnih fizičnih in pravnih oseb, tožba družbe Grassetto pa je po višini tožbenega zahtevka z naskokom najvišja. Vsi tožbeni zahtevki vseh strank zoper Dars po poročanju Dnevnika znašajo 57,7 milijona evrov.
