Po besedah ministrice gre za enega ključnih normativnih ukrepov, ki jih morajo sprejeti, da bodo v praksi zaživele spremembe družinske zakonodaje. S 15. aprilom se bo namreč začel uporabljati družinski zakonik, po katerem bodo v vseh družinskopravnih razmerjih odločala sodišča v nepravdnem postopku.
Družinski zakonik je namreč pristojnost odločanja v družinskih zadevah s centrov za socialno delo praktično v celoti prenesel na sodišča in določil nekatere nove pristojnosti sodišč. Po besedah Katičeve je za urejanje družinskopravnih razmerij primernejša uporaba pravil nepravdnega postopka in omogoča boljše varovanje koristi otrok v postopkih.
Po besedah ministrice bodo zagotovili hitrejše reševanje družinskih zadev preko enotne obravnave celotne družinske situacije pred enim sodiščem in po enotnih pravilih. Zakon naj bi tudi omogočil ustrezno umestitev centrov za socialno delo v postopke po družinskem zakoniku, ki je okrepil njihovo strokovno-svetovalno ter podporno in predlagalno vlogo v sodnih postopkih, da bodo lahko pomembno prispevali k učinkovitemu varstvu koristi otrok in drugih oseb, ki ne morejo same poskrbeti za varovanje svojih pravic in interesov.
Zakon je po besedah Katičeve naletel na široko strokovno podporo, se je pa v zadnjem času odprlo vprašanje o finančnih posledicah in tudi o tem, ali bodo sodišča sposobna reševati vse zadeve. Ministrica je poudarila, da pri implementaciji družinskega zakonika sodeluje več resorjev, pa tudi na vrhovnem sodišču so ustanovili posebno delovno skupino.
Kljub temu je bilo v razpravi slišati nekaj pomislekov glede tako obsežnega prenosa pristojnosti na sodišča. Boštjana Koražijo (Levica) je zanimalo, ali so sodišča kadrovsko pripravljena ter ali bi se ob prenosu pristojnosti lahko pojavile težave. Prosil je za zagotovilo, da bo po 15. aprilu ne bo večjih težav.
A ministrica, kot je dejala, takšnega zagotovila ne more dati. Po njenih besedah se zavedajo problematike, a jim je časovnico določil družinski zakonik. Tako pričakuje, da se bodo srečevali s kadrovskimi in finančnimi izzivi, rešitve pa bodo iskali skupaj z drugimi resorji.
Vodja delovne skupine na vrhovnem sodišču Mateja Končina Peternel je pojasnila, da so zaenkrat predvideli sedem novih sodniških mest in 36 mest za dodatno sodno osebje. Trenutno potekajo intenzivna usposabljanja, kjer simulirajo konkretne primere, je pojasnila.
Eno od problematičnih področij je tudi pomanjkanje kliničnih psihologov, ki bodo v družinskih zadevah nastopali kot sodni izvedenci. Na to je med drugim opozoril poslanec SMC Jani Möderndorfer. Ob tem je spomnil, da je bila že v prejšnjem mandatu sprejeta resolucija o duševnem zdravju, pa še vedno ni zagotovljenih sredstev za to področje.
Po zagotovilih Katičeve tudi glede izvedencev sodelujejo z drugimi resorji, med drugim naj bi razpisali več specializacij za klinične psihologe. Sicer pa na ministrstvu menijo, da sodišču ni treba v vseh primerih določiti sodnega izvedenca, pač pa lahko izhajajo iz stališč centrov za socialno delo. Temu je pritrdila tudi sekretarka Skupnosti CSD Slovenije Darija Kuzmanič Korva. Po njenih besedah so izvedenci usmerjeni na področje zdravja, socialni delavci pa na področje odnosov, ki so večinoma v ospredju družinskih zadev na sodiščih.
Predlog zakona so člani potrdili z devetimi glasovi za in nobenim proti ter ga dopolnili z nekaterimi pripombami zakonodajno-pravne službe.