Ustavni sodnik Knez je triletni mandat predsednika ustavnega sodišča prevzel 19. decembra, od takrat do danes pa so ga že čakale številne obveznosti - od tistih, povezanih z dnevom ustavnosti, do sprememb kadrovskega in finančnega načrta, ki jih je treba pripraviti zaradi dogovora med vlado in sindikati o zvišanju plač v javnem sektorju.
Kot je povedal, bodo zaradi omenjenega dogovora potrebovali dodaten denar, za katerega pričakujejo, da ga bodo dobili. Sicer je po njegovih zagotovilih poslovanje ustavnega sodišča stabilno.
Prav tako zadovoljivo je po njegovi oceni stanje na področju kadrov. "Na kadrovskem področju smo se v preteklosti okrepili. Tako trenutno načrtujemo dve ali tri dodatne zaposlitve," je navedel. Glede na vse večji pripad zadev bi sicer potrebovali še več svetovalcev, a so omejeni že s prostorskimi zmožnostmi.
Knez bi si želel, da bi lahko ustavno sodišče v prihodnje odločalo hitreje, za kar pa kot glavno oviro vidi v pripadu novih zadev (predvsem ustavnih pritožb), ki se od leta 2015 znova povečuje. Na vprašanje, kako zmanjšati pripad in skrajšati čas odločanja, novi predsednik ustavnega sodišča odgovarja, da veliko možnosti trenutno nimajo, saj so vezani na zakonodajo, ki ustavnemu sodišču nalaga številne pristojnosti.
Pri tem pa po njegovi oceni zgolj spremembe zakona o ustavnem sodišču ne bodo dovolj. "Predvsem ustava namreč v 160. členu določa številne pristojnosti ustavnega sodišča, čemur se nekateri kolegi sodniki v tujini pogosto čudijo. Zato bi veljalo razmisliti o spremembah tega člena ali pa še bolj kadrovsko okrepiti ustavno sodišče. Ena od potencialnih rešitev bi tudi bila, da bi bile ustavne pritožbe mogoče proti odločitvam zgolj nekaterih sodišč, npr. samo vrhovnega ali samo upravnega sodišča, kot v Avstriji," je navedel. Previden pa je glede možnosti, da bi lahko ustavni sodniki prosto izbirali, katere zadeve bodo vzeli v obravnavo. Pri tem bi bilo treba po njegovem mnenju zelo razmisliti o vseh posledicah.
Trenutno tudi ni možnosti, da bi večje pristojnosti imeli tričlanski senati ustavnega sodišča. Ti lahko namreč zdaj sami rešijo le tiste zadeve, ki so vsebinsko enake zadevam, o katerih je ustavno sodišče že odločilo, sicer pa morajo o zadevi ustavni sodniki odločati na plenarni seji, je dodal.
Potrebo po nekaterih spremembah je Knez na kratko že predstavil predsedniku vlade Marjanu Šarcu in pri tem, kot je pojasnil, naletel na posluh, konkretnejši koraki v tej smeri pa še niso stekli: "Bi si pa želel, da bi nas vlada in DZ slišala. Podatki o dolžini reševanja zadev in povečevanju pripada namreč kličejo po ukrepanju."
Nastopanju ustavnih sodnikov v javnosti Knez, ki je ustavni sodnik od aprila 2017, ne nasprotuje, meni pa, da sta pri tem potrebna zadržanost ter ohranjanje videza nepristranskosti in ugleda ustavnega sodišča. Po njegovih opažanjih se ustavni sodniki tega tudi držijo: "Načeloma pazimo, kje se pojavimo in kaj rečemo, kar je tudi prav." Tudi zato potrebe po tem, da bi javno nastopanje kakor koli dodatno omejevali, ne vidi.
Nedavno zapisano mnenje nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Miroslava Mozetiča, da je v državi zaznati vedno manj demokratičnosti in vladavine prava ter vedno več vladanja s pravom, Knez, kot je dejal, težko komentira, sam pa meni, da je Slovenija v splošnem pravna država. "Govorimo lahko o tem, ali je bolj ali manj pravna, dejstvo pa je, da se napake dogajajo tudi starejšim demokracijam," je izpostavil. A s tem, kot je dodal, ne opravičuje napak, predvsem sistemskih, ki jih je Slovenija storila. Po njegovih besedah pri primerih, ki jih je reševal do zdaj, praviloma ne zaznava, da bi prihajalo do očitnih ali namernih kršitev ustave, ampak gre "velikokrat tudi za nianse, kako se razumejo ustavne norme in do kod sežejo".
Če prihaja do kršitev, po njegovih besedah lahko prihaja tudi zaradi same zakonodaje, npr. praznin, ki jih ta vsebuje, kar pa do neke mere razume. "Slovenski pravni sistem smo začeli graditi šele pred 28 leti, kar je relativno kratek čas. Poleg tega smo se že leta 1997 začeli prilagajati evropskemu pravnemu sistemu. Vse skupaj je bilo za relativno majhen državni aparat, v primerjavi z večjimi državami, velik izziv. V takšnih okoliščinah je iluzorno pričakovati, da ne bo šlo nič narobe in da ne bo nobene pravne praznine," je ocenil.
Nedavno je ustavno sodišče odločilo (Odločba U-I-32/15), da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v nasprotju z ustavo, po čemer so se pojavile razlagale, da ima DZ zdaj dve možnosti, to je, da ustrezno spremeni volilne okraje ali da te ukine in uvede preferenčni glas.
Knez, ki je bil eden izmed osmih ustavnih sodnikov, ki so glasovali za neustavnost 4. člena, meni, da "bi bila uvedba preferenčnega glasu tista, ki bi sledila smeri, ki jo je v odločbi začrtalo ustavno sodišče, saj so preferenčni glasovi tisti, ki še večajo vpliv posameznika na rezultate volitev". Ta vpliv pa zahteva 80. člen ustave.
Ustavno sodišče ima v obravnavi tudi odločanje o predlogu za stopnjevanje sankcij za uresničitev odločbe o financiranju javnih programov v zasebnih osnovnih šolah, ki že vse od konca leta 2014 ostaja neuresničena. Prejeli so že mnenje DZ in izpolnjeni so pogoji za pripravo gradiva za obravnavo na seji ustavnega sodišča. Kdaj bo do nje prišlo, pa je odvisno od sodnika poročevalca in vrstnega reda preostalih zadev z absolutno prednostno obravnavo, kot je obravnavana tudi ta zadeva, je povedal.
Za letošnje leto je ministrstvo za pravosodje napovedalo razpravo o uvedbi poskusnega mandata sodnikov in prenosu imenovanja sodnikov z DZ na Sodni svet. Slednje predsednik ustavnega sodišča pogojno podpira, saj se mu zdi pomembno, da o teh imenovanjih odloča za to usposobljen zunanji organ. Da pa pri imenovanju sodnikov na Sodnem svetu vendarle ne bi prišlo do zapiranja sodstva v lastne okvire, Knez predlaga, da bi bil popolnoma profesionaliziran in široko sestavljen z relevantnimi zunanjimi člani, da bi bil tudi notranje, ne le institucionalno, neodvisen: "Vsak sistem, ki je znotraj svojih okvirjev le sam svoj gospodar, se lahko namreč na dolgi rok sfiži oziroma zapre in zaplete v lastna protislovja in parcialne interese."
Poskusni mandat pa se mu zdi primerna zamisel poleg vseh razlogov samega sodnega sistema tudi zato, da lahko kandidat v tem času uvidi, ali mu to delo leži. "Namreč, v odsotnosti možnosti, da bi lahko pravne fakultete s sprejemnimi izpiti izbirale, koga bodo vpisale, in glede na to, da lahko nekdo konča fakulteto, ne da bi pri tem lahko uvidel, ali je primeren za najodgovornejše funkcije v pravosodju, je tak predlog tudi smiseln," je pojasnil. Nasprotuje pa temu, da bi se mandat sodnikov omejeval že po tistem, ko nekdo dobi dokončen mandat.
Ljubljana, 09. januarja (STA)
