Dogovor predvideva, da bo lahko evropska mejna in obalna straža, okrepljena naslednica agencije za zunanje meje Frontex, zagotavljala tehnično in operativno podporo članicam pri vračanju nezakonitih migrantov ter jim pomagala pri identifikaciji državljanov tretjih držav.
Mejna straža, ki lahko sedaj deluje zunaj unije le v sosednjih državah, bo lahko po novem delovala tudi v drugih tretjih državah, če bodo te s tem soglašale. EU bo lahko sklenila sporazume s tretjimi državami, ki bodo omogočali namestitev njenih ekip za upravljanje meje in vračanje v teh tretjih državah.
O ključnem delu predloga reforme evropske mejne straže - stalni enoti 10.000 varuhov meje do leta 2020 - dogovora še ni. Članice menijo, da je predlagani časovni načrt nerealističen. V minulih dneh se je omenjala možnost, da bi lahko zagotovili 5000 ljudi do leta 2020 in 10.000 do leta 2027.
Avstrijski notranji minister Herbert Kickl je danes opozoril, da je stalna enota 10.000 varuhov meje ambiciozen cilj in da toliko usposobljenih ljudi ne kupiš v supermarketu oziroma ne moreš zgolj pritisniti na gumb in se čarobno pojavijo. Omenil je možnost, da bodo na koncu pristali le pri številki 5000 in pri drugačnem časovnem okviru.
Prav tako unija še ni razčistila pomislekov glede suverenosti. Članice skrbi, da pomeni predlagana krepitev pristojnosti evropske mejne straže poseganje v nacionalno suverenost, a Evropska komisija je danes znova zatrdila, da so te skrbi posledica nesporazumov.
Današnji dogovor članic sicer niti ne omogoča začetka pogajanj z Evropskim parlamentom. "Nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno," piše v sporočilu za javnost o dogovoru, ki ga je objavila tiskovna služba Sveta EU.
Slovenija podpira razširitev mandata evropske mejne in obalne straže na področju vračanja in sodelovanja s tretjimi državami, je poudaril slovenski notranji minister Boštjan Poklukar ob robu zasedanja.
Glede preostalega besedila, zlasti vprašanja stalne sestave, pa ima Slovenija po ministrovih besedah še vedno pomisleke. Načeloma se lahko strinja s tem, da se nadaljuje delo v smeri postopnega popolnjevanja nabora stalne sestave, ostaja pa zadržana do končne številke 10.000. Minister je ob tem poudaril, da prav tako še vedno niso videli meril oziroma razdelitvenega ključa za določitev obveznosti po članicah.
Poklukar je znova izpostavil tudi, da se vse evropske policije soočajo s pomanjkanjem policistov in da je to tudi velik problem slovenske policije.
Prav tako je minister izpostavil tudi interes Slovenije za napotitev njenih misij v države Zahodnega Balkana. Ker ima agencija že na obstoječi pravni podlagi precej možnosti za sodelovanje s tretjimi državami v regiji, pričakuje konkretne korake že v prihodnjih mesecih.
Vzpostavitev evropske enote 10.000 varuhov meje do leta 2020 je srž septembrskega predloga Evropske komisije za utrditev zunanje meje, s čimer želijo v uniji olajšati vrnitev k normalnemu delovanju schengna in poiskati izhod iz slepe ulice pri prenovi azilnega sistema.
Pri iskanju celovitega dogovora o azilni reformi preboja danes pričakovano ni bilo. Ministri so pregledali stanje pri prenavljanju evropskega azilnega sistema, ki je še vedno v slepi ulici zaradi spornih begunskih kvot, in razpravljali o migracijah na splošno.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je danes znova opozoril, da se čas izteka in da je pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto treba doreči nekatere ključne dosjeje, pri čemer je znova opozoril zlasti na slab napredek glede azilne reforme.
Ob tem je komisar danes pozval k razbitju azilnega svežnja, tako da bi se pet dosjejev sprejelo takoj, o dveh najbolj spornih, vključno z vprašanjem obveznih begunskih kvot, pa bi razpravljali še naprej s ciljem čimprejšnjega dogovora.
Tudi nemški notranji minister Horst Seehofer je ob prihodu omenil možnost, da bi sprejeli tiste dele azilnega svežnja, ki so v glavnem že dogovorjeni. Razpravo o problematičnem delu, ki vključuje sporne begunske kvote, pa bi nadaljevali. To možnost je po njegovih besedah treba preučiti, saj je bolje, da skupaj nekoliko napredujemo, kakor da sploh ni napredka.
A najmanj osem članic naj bi razbitju azilnega svežnja nasprotovalo.
Minister Poklukar je o možnosti izločitve dveh najbolj spornih delov svežnja danes dejal, da si Slovenija želi, da se te stvari uredijo in da "to mora biti v paketu". Minister napoveduje, da bo za poenotenje stališč potrebne še veliko razprave.
Kickl pa je izpostavil, da določen napredek je dosežen, pri čemer je omenil določene premike pri nemških in francoskih stališčih glede prostovoljnega vidika razporejanja beguncev med članicami.
Nemčija in Francija naj bi danes predlagali, da bi lahko članice, ki ne želijo prevzeti beguncev, izjemoma izkazale "alternativno solidarnost" s finančnim prispevkom.
Bruselj, 06. decembra (STA)
Foto: STA
