S
Katalonski predsednik v Ljubljani pozval k mednarodnemu posredovanju v katalonski krizi 07.12.2018 07:26 Ljubljana, 06. decembra (STA) - Katalonski predsednik Quim Torra je danes začel dvodnevni obisk v Sloveniji, kjer sta ga med drugim na neformalnem pogovoru sprejela predsednik republike Borut Pahor in predsednik državnega zbora Dejan Židan. Torra je ob obisku pozval k mednarodnemu posredovanju za politično rešitev katalonske krize.

Predsednik Pahor in Torra sta na neuradnem pogovoru spregovorila o tradicionalno dobrem odnosu med Slovenijo in Katalonijo, so sporočili iz urada predsednika. Pahor sicer glede prizadevanj za večjo samostojnost Katalonije poudarja, da je to stvar katalonskega ljudstva in Španije, v kar se uradna Ljubljana ne vmešava.

Sprva sicer ni bilo predvideno srečanje Torre s kakšnim predstavnikom državnega vodstva, a kot so pojasnili pri uradu predsednika, se je Pahor za neuraden pogovor s predsednikom Katalonije odločil, ko ga je Torra v začetku tega tedna osebno pisno zaprosil za neuraden sprejem in po telefonskem pogovoru, ki sta ga imela.

S Torro se je srečal tudi predsednik DZ Dejan Židan. "Pozdravil sem predsednika katalonske vlade, ki se z delegacijo mudi na obisku v Sloveniji. Pogovarjala sva se tudi o pomenu dialoga," je tvitnil Židan.

Katalonski predsednik se je sestal še s poslancem SD Matjažem Nemcem, sicer predsednikom odbora DZ za zunanjo politiko, in zainteresiranimi člani tega odbora. Sprejel ga je tudi ljubljanski župan Zoran Janković.

Kasneje je Torra, ki ga gostita evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) in nekdanji predsednik republike Milan Kučan, na javnem pogovoru pozval k mednarodnemu posredovanju za politično rešitev katalonske krize.

"Potrebujemo mednarodno posredovanje, potrebujemo tretjo stran, ki bo špansko vlado prisilila v prava poglobljena in svobodna pogajanja" s katalonskimi oblastmi, je povedal Torra na javnem pogovoru v ljubljanski mestni hiši. "Ob vzponu protikatalonskih skrajnih strank je jasno, da bomo samo z mednarodnim posredovanjem prepričali španski establišment, da mora politična rešitev za Katalonijo temeljiti na demokratični volji Kataloncev," je poudaril.

S tem, da je edina možna rešitev krize politična, se po njegovih besedah strinja 80 odstotkov Kataloncev. Prav toliko prebivalcev te španske regije je proti uporabi represije in proti monarhiji. Tako je Torra zavrnil navedbe, da so Katalonci razdeljeni na pol. Pojasnil je, da so razdeljeni zgolj pri tem, ali so za ali pa proti neodvisnosti.

Kot je še dejal, je več katalonskih voditeljev, ki so sodelovali pri pripravi referenduma, v izgonu, več pa v zaporu. Štirje od teh političnih zapornikov, kot jih je označil Torra, pa so v zadnjih dneh začeli gladovno stavkati. Evropo je zato pozval, "naj ne razočara, naj ukrepa, če še vedno ljubi demokracijo".

Kučan in Vajgl sta bila ob tem v pisni izjavi, ki sta jo podala ob obisku katalonskega predsednika, kritična do neodzivnosti, nenačelnosti in sprenevedanja evropskih institucij, ki molčijo tudi ob najnovejši zaostritvi razmer v Kataloniji. Vse, ki imajo vpliv na evropskem političnem prizorišču, sta pozvala, da se zavzamejo za politično rešitev katalonske krize in za usodo političnih zapornikov in vseh katalonskih politikov, ki so se pred represijo španskih oblasti umaknili v druge države.

Zapisala sta, da "zagovorniki človekovih pravic in demokratičnih vrednot EU zavračamo ravnanje španskih oblasti in utemeljeno dvomimo v upravičenost in pravičnost napovedanega sojenja katalonskim političnim zapornikom".

"Prepričani smo, da so španska družba in njene demokratične državne institucije sposobne dialoga, v katerem bosta obe strani s polno odgovornostjo soočili svoja stališča in v katerem bo spoštovana pravica Kataloncev do razmisleka o prihodnosti Katalonije in da o tem demokratično odločajo". Zato sta špansko vlado pozvala k dialogu.

Torra je obiskal tudi Društvo slovenskih pisateljev, kjer je pojasnil, zakaj se prebivalci te španske pokrajine zavzemajo za neodvisnost. Kot je dejal, so se prizadevanja po neodvisnosti, ki so privedla do referenduma, začela pred 15 leti, ko so se začeli spraševati, kaj bi se zgodilo, če bi bili svobodni, če bi imeli svoje zakone.

Katalonija je po njegovih besedah ves trud vlagala v kulturo in jezik, ker je bil ta v času Francove diktature prepovedan, v španskem parlamentu pa je prepovedan še zdaj. Gospodarsko pa so "dobro kot še nikoli" in vse manj odvisni od Španije.

Po njegovih besedah se tako Katalonija v prvi vrsti bori za obstoj naroda, jezika in kulture, pisatelji in intelektualci pa imajo pri tem pomembno vlogo, saj lahko vidijo, kakšne vrednote so za idejo svobode. V tem Torra, nekdanji odvetnik in knjižni založnik, vidi veliko vzporednic s Slovenijo, ki je seme samostojnosti posadila prav na pisateljskem društvu.

"Če želimo obstati, potrebujemo neodvisnost, moramo voditi sami sebe, biti še en glas, ki v tem globalnem svetu ni ne boljši ne slabši od Slovenije, ampak drugačen. Želimo biti le kot vsi ostali Evropejci, nič drugega," je dejal predstavnik naroda in jezika, ki ga govori okrog deset milijonov ljudi. Le na ta način je Evropa po Torrovem mnenju lahko pluralna in kulturno raznolika.

Katalonski predsednik bo obisk v Sloveniji zaključil v petek, ko se bo med drugim sestal z gospodarstveniki na Gospodarski zbornici Slovenije.