Za razliko od stalnih opozarjanj in kritik Evropske komisije (v zadnjem času je ta sicer vložila tožbo zoper državo Poljsko na SEU), o katerih so mediji v Sloveniji nenehno poročali, je gornji dogodek ostal nekako prezrt. A je pomemben in je treba nanj opozoriti, saj ne gre za reakcijo spet kakšne politične institucije, temveč izrazito pravne asociacije v okviru EU. Ta je postavila piko na i dokaj hitro, ko je ugotovila, da poljski sodni svet po politični demontaži ne izpolnjuje več pogojev neodvisnosti, da bi lahko še naprej bil član druščine, ki ji je za vladavino prava in v povezavi z njo neodvisnost sodstva še kako mar. Naj spomnim, da se je nekaj podobnega pred leti zgodilo tudi turškemu velikemu sodnemu svetu, potem ko ga je Erdogan prek svojih reform dobesedno raztrgal na kose.
Odločitev ni bila sprejeta zlahka, saj je bil poljski sodni svet eden od ustanoviteljev ENCJ in do pričetkov pogroma nad sodstvom s strani Stranke za pravo in pravičnost tudi vzoren član mreže, precej tudi aktiven v njenih različnih delovnih skupinah. Sicer pa sta tako izvršni odbor in tudi generalna skupščina že prej večkrat opozarjala na nepravilnosti, ko je bil sporni zakon še v pripravi.
Glavni očitek je Izvršni odbor ENCJ, ki je suspenz predlagal generalni skupščini, našel v novem zakonu o sodnem svetu, ki je bil na Poljskem sprejet januarja letošnjega leta. Ta je povsem porušil zaupanje v sodni svet, ki ni več neodvisen od izvršilne veje oblasti. Poljska vlada je sicer sodne reforme, med katere lahko umestimo tudi to glede sodnega sveta, branila kot potrebne, saj da gre za »demokratični« nadzor nad sodnim sistemom, ki naj bi bil »država« v državi, skorumpiran, nedelujoč ter sestavljen iz (bivših) komunistov. Toda v podkrepitev svojih trditev ni navedla nobenih empiričnih podatkov, npr. o številu (bivših) komunistov med sodniki ter kako naj bi to dejstvo vplivalo na delo sodišč, poleg tega pa je povprečje starosti sodnikov nekje med 40 in 45, pri čemer so Poljaki zapustili komunizem leta 1989. Tudi glede korupcije ni vlada ponudila nobenih konkretnih dokazil.
Sicer pa sporni zakon o sodnem svetu določa, da člane iz sodniških vrst imenuje parlament, in ne sodniki sami, če jih tudi podpre vsaj 25 sodnikov ali skupina 2000 državljanov. Nadalje lahko po novem zakonu minister za pravosodje imenuje in razreši predsednike ter podpredsednike sodišč brez prej obveznega predloga sodnega sveta. Tako je v zadnjih šestih mesecih minister razrešil približno 150 predsednikov in podpredsednikov, med njimi 10 od 11 predsednikov višjih sodišč. Pri tem ni navedel nikakršnih razlogov.
Pri pripravi tega zakona sodstvo sploh ni sodelovalo. Sicer pa je poljsko sodniško društvo ENCJ obvestilo, da so bili štirje od trenutnih »sodniških« članov sodnega sveta do nedavnega dodeljeni na Ministrstvo za pravosodje. Pet članov trenutnega sodnega sveta izmed sodnikov je minister nedavna imenoval za predsednike sodišč. Nadalje je kar 14 od 25 članov trenutnega sodnega sveta bodisi članov Stranke za pravo in pravičnost, bilo članov vlade ali jih je izbral parlament na predlog vladajoče politične stranke. Pri tem pa sodni svet odloča z navadno večino. Sicer sodniški člani sodnega sveta podpirajo vse vladne sodne reforme, četudi jim večina poljskih sodnikov nasprotuje kot protiustavnim v smislu kršenja neodvisnosti sodstva. Nekaj članov sodnega sveta je celo menilo, da bi bilo treba sodnike, ki javno nasprotujejo reformam in zagovarjajo neodvisnost sodstva, disciplinsko sankcionirati zavoljo njihovega nezakonitega političnega delovanja.
V vsakem primeru trenutni poljski sodni svet ne brani sodnikov, ki zagovarjajo neodvisnost sodstva. Tako je poljski premier nekatere takšne sodnike v Krakovu javno označil za kriminalce, sodni svet pa ni niti mignil ni z rameni. Sicer pa večina od poljskih 10.000 sodnikov meni, da je njihov sodni svet zdaj povsem spolitiziran.
V takšnih razmerah se zdi korak, ki ga je naredila ENCJ, povsem logičen. Na Poljskem je vladavina prava, v katero v vsebinskem smislu spada tudi neodvisnost sodstva, resnično ogrožena. Gre za temeljne pravne vrednote iz same »ustave« EU, ki so ogrožene. Zato je bil skrajni čas, da se je nekaj ukrenilo. Ni mi sicer znano, kaj je bil dejanski povod za tožbo Komisije zoper Poljsko na SEU. Morda celo odločen korak ENCJ?
