Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se mora postopek za izvolitev novega varuha glede na 13. člen zakona o varuhu človekovih pravic začeti najpozneje šest mesecev pred datumom izteka šestletnega mandata.
Varuhinja meni, da je prav, da to dovolj zgodaj sporoči javnosti, saj na to temo že dobiva številna vprašanja.
"Delo varuhinje človekovih pravic je vsa leta opravljala z empatijo in veliko zavzetostjo, zato bo funkcijo z zadovoljstvom predala naslednici ali nasledniku," so zapisali.
Do takrat njo in njeno ekipo čaka še kar nekaj izzivov, ki se jim nameravajo intenzivno posvetiti.
Seveda bo odločitev o imenu kandidatke ali kandidata, ki jo bo ali ga bo predlagal v izvolitev državnemu zboru, najprej na predsedniku republike, ta pa bo moral nato glede na zakon dobiti še dvotretjinsko večino glasov vseh poslank in poslancev, torej najmanj 60, so pojasnili.
Zgolj v primeru, da nihče izmed kandidatk ali kandidatov ne bi imel podpore predsednika republike in tudi zadostnega števila glasov poslancev, bi Nussdorferjeva razmislila o morebitni podaji soglasja k novi in hkrati tudi zadnji možni kandidaturi, so še dodali.
Nussdorferjeva je mandat nastopila 23. februarja 2013. Funkcijo varuha človekovih pravic opravlja kot četrta po vrsti. Pred njo so bili varuhi Zdenka Čebašek-Travnik, Matjaž Hanžek in kot prvi Ivan Bizjak.
Samo institucijo varuha je vpeljala že ustava, sprejeta decembra 1991, vendar pa je prvega varuha Slovenija dejansko dobila v letu 1994 po tistem, ko je bil konec leta 1993 sprejet zakon o varuhu človekovih pravic. Kot predhodnik varuha pa je v Sloveniji imel pomembno vlogo leta 1988 ustanovljen Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
