Državni svet se je za vložitev zakona, za katerega predlaga, da ga DZ obravnava po skrajšanem postopku, odločil na podlagi pobude komisije za državno ureditev in interesne skupine lokalnih interesov. Slednji namreč ugotavljata, da po veljavnem zakonu samoupravne lokalne skupnosti, torej občine, ne morejo dopolnjevati načrta ravnanja s stvarnim premoženjem v prehodnem obdobju in nimajo pravne podlage za sprejem načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019.
Po veljavnih določbah lahko namreč občina sprejme načrt ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019 le pod pogojem, da je začela postopek načrtovanja ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019 pred uveljavitvijo zakona, kar pa po navedbah predlagateljev večina občin ni naredila. Tako te občine zdaj nimajo pravne podlage za sprejem načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019, kar pa naj bi popravila predlagana novela.
Državni svet se je tudi seznanil s predvidenimi spremembami skupne kmetijske politike Evropske unije po letu 2020. Poudaril je, da je predvideno znižanje sredstev za neposredna plačila za 3,9 odstotka ter skoraj 15 odstotkov za razvoj podeželja, nevzdržno.
