c S
Migracijski dogovor EU izraz politične volje, a dvomov veliko 02.07.2018 05:14 Bruselj, 29. junija (STA) - Migracijski dogovor vrha EU, ki je bil dosežen ob zori po deveturnih pogajanjih, je zlasti izraz politične volje, niso pa to že konkretne rešitve. V povezavi z osrednjima elementoma dogovora, centrih za obravnavo migrantov znotraj in zunaj unije, je še ogromno odprtih vprašanj in pomislekov.

"Še veliko prekmalu je govoriti o uspehu", je ocenil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in opozoril, da je kompromis voditeljev najlažji del, veliko težje bo ta dogovor uresničiti na terenu.

Tusk sicer kot "politični preboj" izpostavlja dogovor o platformah za izkrcavanje migrantov zunaj unije, s katerimi naj bi uničili poslovni model tihotapcev z migranti.

Voditelji so sicer za zdaj zgolj pozvali k hitri preučitvi "koncepta regionalnih platform za izkrcavanje", v tesnem sodelovanju z relevantnimi tretjimi državami ter uradom ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM).

Na podlagi italijansko-francoskega predloga pa so se voditelji dogovorili tudi o vzpostavitvi "nadzorovanih centrov" za migrante v članicah unije po načelu prostovoljnosti, je še povedal Tusk.

V teh centrih naj bi zagotovili hitro obravnavo migrantov, ki bi prišli v Evropo, s ciljem razlikovanja med nezakonitimi migranti, ki se bodo morali vrniti, in tistimi, ki potrebujejo zaščito.

Za zdaj sicer nobena članica unije ni sporočila, da je pripravljena gostiti tak nadzorovani center. Številne so takšne centre na svojem ozemlju zavrnile, na primer Francija, Hrvaška, Avstrija in tudi Slovenija.

Slovenski premier Miro Cerar meni, da ni potrebe za takšne centre v Sloveniji, ker naj bi se ti ustanavljali predvsem v državah na zunanjih mejah EU ter ker Slovenija zelo dobro nadzira schengensko mejo in uspešno obvladuje migracijske tokove.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz prav tako poudarja, da njegova država ne more biti prva država vstopa v unijo, razen če kdo tam pristane s padalom.

Ljudi v teh nadzorovanih centrih, za katere se bo ugotovilo, da so upravičeni do mednarodne zaščite, bodo nato premestili med članice po načelu prostovoljnosti.

Slovenija je pri tem po Cerarjevih navedbah v enakem položaju kot prej - pripravljena je sprejeti nekaj beguncev, a po svojih integracijskih zmožnostih.

Italijanski premier Guiseppe Conte, ki je priredil šov z grožnjo veta na sprejetje sklepov vrha, je zadovoljen. Poudaril je, da se je danes rodila bolj odgovorna in solidarna Evropa ter da Italija ni več sama.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je optimistična in pozdravlja dogovor. Voditelji so se po njenih besedah dogovorili o močnejšem nadzoru gibanja prosilcev za azil znotraj unije. Znova je izpostavila, da noben prosilec za azil ne more sam izbrati države EU, kjer bo zaprosil za zaščito.

V pomoč Merklovi, ki mora za obstoj svoje vlade doma prepričati, da unija učinkovito ukrepa za zajezitev sekundarnih migracij v Nemčijo, so voditelji pozvali, naj članice tesno sodelujejo za zajezitev sekundarnih gibanj prosilcev za azil.

Nemčija je že v stiku z več članicami glede "administrativnih dogovorov" za zajezitev teh gibanj, kar sicer sproža skrbi, da bi to lahko vodilo v oblikovanje mini schengna.

Nemška vlada je danes potrdila, da je s Španijo in Grčijo dosegla dogovor o vračanju prosilcev za azil, ki so bili pred prihodom na nemško mejo že registrirani v teh dveh državah.

Po mnenju nemške kanclerke dogovori na vrhu EU ter dogovor s Španijo in Grčijo več kot zadostujejo zahtevam nemškega notranjega ministra in predsednika bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) Horsta Seehoferja, ki v prizadevanjih za zmago na jesenskih volitvah maje vlado.

Merklova je v kontekstu ukrepov za omejitev sekundarnih migracij danes omenila tudi Slovenijo. Povedala je, da so govorili tudi o tem, da je treba na zunanjih mejah, na primer v Sloveniji in Bolgariji, okrepiti mejni nadzor, ter da bi lahko pri tem pomagali tudi Nemčija in agencija za meje Frontex.

Cerar v odzivu na komentar Merklove pravi, da Slovenija vseskozi zagotavlja učinkovit nadzor schengenske meje in da v tem trenutku ni potrebe po takšnem okrepljenem nadzoru. V primeru močno povečanih migracij pa bi veljalo o taki možnosti razmisliti.

Ob današnjem migracijskem dogovoru je sicer močan poudarek na prostovoljnosti, vendar pa za zdaj še ni mogoče reči, da je koncept obveznih kvot mrtev.

Številne nevladne organizacije izražajo zaskrbljenost tako zaradi načrtovanja "nadzorovanih centrov" znotraj posameznih članic EU kot zaradi vzpostavljanja regionalnih platform za izkrcavanje migrantov izven meja unije.

A voditelji so se za zdaj izognili poglabljanju politične krize, za kar dejansko gre, saj tokratni dramatični vrh ni posledica povečanih migracijskih pritiskov, ki bi nakazovali ponovitev krize iz leta 2015, temveč političnih preigravanj.

Ob tem se vrstijo svarila, da unija z neučinkovitostjo pri soočanju z migracijsko krizo hrani avtoritarne, protievropske in protiliberalne sile ter ogroža ves evropski projekt.

Voditelji članic EU so sicer danes brez britanske premierke Therese May govorili tudi o stanju v pogajanjih o brexitu, pri čemer so pozvali k pripravljenosti na vse scenarije, in prenovi območja evra, pri čemer so potrdili nadgradnjo evropskega reševalnega sklada ESM in napovedali podroben načrt reforme za december.