c S
Leto zaznamovale obsodbe za pretresljive umore 29.12.2017 07:04 Iztekajoče se leto je zaznamovala pravna kreativnost odvetnikov v sodnih postopkih zoper Igorja Bavčarja, Zorana Jankovića, Janeza Janšo in druge prepoznavne osebnosti. Dočakali pa smo sodbe v pretresljivih primerih jeseniške deklice, Facebook umora ter v sojenju Milku Noviču.

Tik pred koncem leta je ljubljansko višje sodišče potrdilo aprilsko obsodbo Milka Noviča na 25 let zapora za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika 16. decembra 2014, s čimer je sodba postala pravnomočna. Novič je bil obsojen na 25 let zapora.

Konec novembra je sicer v javnost prišla vest, da je policija priprla še enega nekdanjega zaposlenega na inštitutu - 54-letnega libanonskega kemika Michaela Stephana, in sicer zaradi suma napeljevanja k umoru nekdanjega kolega. Ta informacija je znova odprla tudi razprave o Novičevi morebitni nedolžnosti, ni pa prepričala višjih sodnikov, da bi spremenili sodbo okrožnega sodišča. Zadeva zoper Stephana je trenutno še v sodni preiskavi.

Med zgodbami, ki so pretresle Slovenijo, sta bili tudi smrt dveletne deklice z Jesenic ter t. i. Facebook umor. Kranjsko sodišče je kot odgovorna za smrt dveletne deklice septembra letos obsodilo mamo pokojne deklice Sando Alibabić in njenega partnerja Mirzana Jakupija, in sicer na 23 oz. 21 let zapora. Sodba sicer še ni pravnomočna.

Prav tako še ni pravnomočna sodba zoper Aleša Olovca in Martina Kovača, ki ju je Okrožno sodišče v Krškem letos spoznalo za kriva umora znanca na grozljiv način in neupravičenega slikovnega snemanja v primeru, znanem kot Facebook umor. Za to, ker naj bi svojo žrtev pretepla na grozljiv način, vse skupaj pa snemala s telefonom in neposredno predvajala na družbeno omrežje Facebook, je Olovec dobil enotno kazen 21 let in 11 mesecev zapora, Kovač pa 20 let in 11 mesecev.

Eno daljših zapornih kazni pa je izreklo mariborsko sodišče 44-letni Dušanki Gluvić. Obsodilo jo je na 29 let zaporne kazni zaradi umora 75-letne matere aprila v njenem stanovanju v Mariboru. Tudi ta sodba še ni pravnomočna.

Sodna odločitev o uničenju prisluhov zoper Jankovića sprožila negodovanja in špekulacije

Specializirano državno tožilstvo že leta vodi več preiskav ljubljanskega župana Zorana Jankovića. V eni izmed teh, t. i. zadevi farmacevtka, se je letos zataknilo, ker je po oceni sodišča tožilka Barbara Žgajnar prepozno vložila zahtevo za sodno preiskavo. Tako so splavali po vodi dokazi, pridobljeni s prikritim prisluškovanjem Jankoviću in drugim.

Odločitev sodišča je sprožila nemalo jeze in zgražanja tako v javnosti kot v tožilskih in političnih vrstah. Tožilstvo je bilo namreč prepričano, da je razlaga sodišča napačna in da je dveletni rok, v katerem mora tožilec začeti kazenski pregon na podlagi dokazov, pridobljenih iz prikritih preiskovalnih ukrepov, zgolj instrukcijski in ne obvezujoč. Podprli so jih tudi poslanci in novembra na predlog NSi sprejeli avtentično razlago členov zakona o kazenskem postopku, s katero so jasno določil, da gre za zgolj instrukcijski rok. Kljub temu je bilo v zadevi javno slišati tudi kritike na račun počasnega dela tožilstva.

Zadeva je razkrila tudi neenotna pravila pri odločanju o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja na vrhovnem državnem tožilstvu. Portal Pod črto je namreč od tožilstva uspel pridobiti večje število ovadb zoper Jankovića, v katerih je bila povzeta tudi vsebina prisluhov, ki jih je sodišče izločilo iz dokaznega gradiva. Razkrivanje ovadb javnosti sicer v preteklosti ni bilo v praksi, zato so ob notranjem nadzoru napovedali enotno restriktivno politiko do posredovanja ovadb javnosti.

Bavčar vendarle v zaporu

V ospredju pregona gospodarskega kriminala je bilo v prvi polovici leta znova vprašanje, ali bo nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar odšel v zapor na prestajanje dopolnjene petletne zaporne kazni. Tja je odšel septembra, potem ko je višje sodišče potrdilo pravnomočnost sodbe, sodišče pa je tudi večkrat zavrnilo njegove prošnje za odlog prestajanja zaporne kazni.

Okrožno sodišče je sicer septembra lani Bavčarja ter brata Sušinski znova obsodilo zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza. Do kaznivih dejanj v zadevi Istrabenz je prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza.

Precej težav je pravosodje v iztekajočem se letu imelo tudi z vročanjem tožb zoper prvaka stranke SDS Janeza Janše. Zoper Janšo je med drugim vložena tožba za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Po več mesecih poskusov vročanja s pomočjo različnih vročevalcev, ki so Janšo iskali na različnih naslovih, so mu sredi oktobra tožbo vendarle uspeli vročiti, in sicer tako, da so sodno pisanje vročili pooblaščeni osebi državnega zbora, zadolženi za sprejemanje pošiljk.

Letos je odmevalo tudi več priznanj krivde v zameno za blažje zaporne kazni. Oktobra je ljubljansko okrožno sodišče sledilo dogovoru s tožilstvom in nekdanjemu lastniku Dela Revij Mateju Raščanu v sojenju zaradi zlorabe položaja ob prevzemu družbe izreklo štiri leta zaporne kazni. Sodišče je obenem ugotovilo, da je Raščan ustvaril 34 milijonov evrov premoženjske koristi, ki jo bo moral vrniti.

Dolgotrajna sojenja, v nekaterih postopkih grozi zastaranje

Kljub morda drugačnim pričakovanjem se niti do konca novembra letos še ni zaključilo ponovljeno sojenje domnevni kriminalni združbi, ki naj bi se ukvarjala z mednarodno trgovino z drogo. Razkrili so jo v akciji Balkanski bojevnik leta 2010. Ljubljansko okrožno sodišče je sodbe izreklo leta 2012, po razveljavitvi na višjem sodišču pa se je leta 2014 začelo ponovljeno sojenje.

Še vedno se tudi ni zaključilo sojenje nekdanjemu zdravniku na nevrološki kliniki Ivanu Radanu, ki je obtožen umora štirih bolnikov, ter balonarju Miru Kolencu zaradi očitkov o odgovornosti za balonarsko nesrečo na ljubljanskem barju avgusta 2012.

Se je pa tik pred rokom za zastaranje jeseni začelo in kljub zapletom delno že končalo sojenje nekdanjemu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju in nekdanjemu pravosodnemu ministru Alešu Zalarju zaradi zaposlitve Boštjana Škrleca - v času Zalarjevega ministrovanja je bil njegov državni sekretar - na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva.

Že v začetku sojenja se je zapletalo, saj Zalarja ni bilo na naroke, zadevo pa je v obravnavo dobila sodnica, ki je bila v preteklosti dodeljena ministrstvu za pravosodje ravno v času Zalarjevega ministrovanja. Konec novembra je bila zadeva na Zalarjevo pobudo predodeljena novomeškemu sodišču, ki je Fišerja sredi decembra oprostilo obtožb, Zalarja pa kljub dvema narokoma še ni bilo na sodišče. Njegov odvetnik se je zavezal, da se bo tam pojavil 8. januarja 2018, medtem ko zadeva zastara februarja.

Zastaranju se približujejo tudi nekateri že leta trajajoči sodni postopki zoper koprskega župana Borisa Popoviča ter zoper nekdanjega slovenskega veleposlanika v Madridu Petra Reberca.


Ljubljana, 27. decembra (STA)