c S

ELFA

dr. Marko Novak Profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze mnovak153@gmail.com
24.04.2017 09:31 Evropsko združenje pravnih fakultet (European Law Faculties Association – s kratico ELFA) je bilo ustanovljeno pred 22 leti in danes združuje prek 200 pravnih fakultet pretežno iz Evrope, pa tudi iz določenih neevropskih držav. Članice so tudi vse tri slovenske pravne fakultete, pri čemer se je Evropska pravna fakultete pridružila letos.

Združenje vsako leto priredi konferenco, kjer se izmenjajo stališča glede aktualne problematike. Letos je bila konferenca v Brnu, na pravni fakulteti Masarikove univerze, saj je tudi dosedanja predsednica tega združenja prihajala iz te države. Osrednja tematika konference je bila »Pravno izobraževanje v spreminjajoči se Evropi«.

V prvi plenarni sekciji je podpredsednik češkega ustavnega sodišča, ki je tudi profesor kazenskega prava, poudaril velik pomen praktičnih znanj, ki naj jih študentje vsaj v določeni meri osvojijo že na fakulteti. To je bila sicer pomembna rdeča nit celotnega srečanja, ki se je nanašala, zanimivo, tudi pravnega izobraževanja v ZDA.  Zatem je predsednica European Law Institute, bivša britanska evroposlanka, Dianna Wallis, predstavila delovanje tega pomembnega inštituta za razvoj prava EU. Nenazadnje je v tej sekciji domači »matador« David Kosar predstavil nekatere pomembne ugotovitve iz njegove lani izšle knjige Perils of Judcial Self-Government in Transitional Societies. Sicer se tokrat ni osredotočil le na sodne svete, temveč na grožnje sodniški neodvisnosti predvsem na Poljskem. Poleg tega je tudi večkrat poudaril pomen t. i. notranje sodniške neodvisnosti, kar pomeni neodvisnost sodnikov napram npr. njihovim predsednikom.

V naslednji plenarni sekciji so razpravljali o problemu, ki ga bo prinesel Brexit predvsem pravnemu akademskemu svetu na obeh straneh Kanala. »V igri« so velike številke, ki jih Britanci prejmejo kot sredstva EU za namene raziskovanja, kar bodo potem lahko raziskovalci sicer porabili v drugih državah EU. Vsekakor pa bo škoda na obeh straneh precejšnja tudi na tem področju. Omenjeno je tudi bilo, da številne britanske univerze razmišljajo o ustanovitvi svojih podružnic v EU, da bi na takšen način zadržale precejšnje število študentov iz EU, ki jih imajo sedaj (in s tem tudi veliko evropskega denarja).

Zanimiva je bila tudi sekcija o ocenjevanju pravnih fakultet, predvsem v ZDA in Združenem kraljestvu. Srečanja se je med drugim udeležil predstavnik American Association of Law Schools, Prof. Martinez, ki je malce predstavil načine ocenjevanja ameriških pravnih fakultet, ki jih opravlja American Bar Association. Profesor je ponudil tudi številne statistične podatke o ameriških pravnih fakultetah, pri čemer so bile še kako zanimive »konkretne« številke glede trenutnih šolnin: med zasebnimi pravnimi fakultetami ima najnižjo šolnino Brigham Young University Law School 23.940 USD, najvišjo pa Columbia Law School 62.700 USD. Med javnimi šolami pa je najvišja šolnina na University of Virginia Law School, 54.000 USD, najnižja pa na University of North Dakota School of Law, 11.161 USD. Sicer pa se javnim šolam državna podpora vse bolj niža, kar pomeni, da se na takšen način privatizirajo. Študente prvih letnikov lahko učijo le redno zaposleni profesorji, kasneje pa lahko v učni proces vstopijo tudi praktiki.

V Združenem kraljestvu je šolnina precej nižja. Tako je na primer na City College of Law University of London kakšnih 9000 funtov.

Na konferenci so nastopajoči razpravljali o prihodnosti študija prava v srednji Evropi, pa o sodelovanju na področju pravnega raziskovanja, o usposabljanju pravnikov za mednarodno mobilnost. Posebna sekcija pa je bila namenjena tudi naslednjim ameriškim gostom: SEALS (South Eastern Association of Law Schools), ki združuje ne le pravne fakultete iz omenjenega geografskega področja ZDA, temveč mnogo širše. V tem okviru je prof. Meyer predstavil tudi ameriški bar exam, ki se danes sestoji iz treh delov: (i) t. i. multiple choice; (ii) esejski del; ter (iii) reševanje spisa – kar je nekakšna novota, ki jo postopoma uvajajo v ZDA. Vedno večja težnja pa je tudi v smeri oblikovanja t. i. enotnega »pravosodnega« izpita. Sicer pa morajo vsi kandidati kasneje opraviti tudi izpit iz etike (t. i. professional responsibility). Je pa bila nadvse zanimiva tudi misel o pomembnosti akademskega izobraževanja bodočih ameriških pravnikov, česar jim praktiki nikakor ne morejo dati (kar je bilo nekdaj sicer pravilo): predvsem način kritičnega razmišljanja ter celostni (intelektualni) pogled na pravo, pravni sistem in čisto konkretne pravne probleme.

Na koncu konference je bil izvoljen nov predsednik, iz Španije, kar tudi pomeni, da bo srečanje tega združenja prihodnje leto v Barceloni.

Še splošni vtis o konferenci: gotovo vredno spremljati, vredno sodelovati, kajti še posebej današnji svet se hitro spreminja, z njim seveda tudi pravno izobraževanje v Evropi. In če nisi na tekočem, si »zaspal«! Vmesne poti ni.